Dokapitalizacija NLB in terjatve železnic povečale primanjkljaj

Glavna razloga za tako visok primanjkljaj sta dokapitalizacija NLB in prevzem terjatev Slovenskih železnic, brez tega bi bila slika javnih financ bolj ugodna. Kot je danes na novinarski konferenci državnega statističnega urada v Ljubljani povedal Andrej Flajs iz sektorja za nacionalne račune, za letos na finančnem ministrstvu napovedujejo primanjkljaj v višini nekaj manj kot dve milijardi evrov oz. 5,5 odstotka BDP. A če želimo videti resnične težave slovenskih javnih financ, moramo enkratne transakcije od te številke odšteti, je menil.

"Cena kriza V napoved so namreč vključeni enkratni transferji, ki so posledica dokapitalizacije NLB, sprejetja terjatev Slovenskih železnic, zapadlih jamstev, dokapitalizacije Adrie Airways ter prevzema dolga Infre, v skupnem znesku 453 milijonov evrov. Brez tega bi bil primanjkljaj ob koncu leta nižji za 1,3 odstotka BDP. "To je cena te krize," je komentiral Flajs.

Glede visokih številk o primanjkljaju v začetku leta je še pojasnil, da je za prvo in drugo četrtletje značilno, da se država bolj zadolžuje, v nadaljevanju leta pa odplačuje zapadle obroke. V tretjem in zadnjem četrtletju zato pričakuje razmeroma nizek primanjkljaj.

Bolj ugodna slika v transakcijah s tujino Konsolidirani bruto dolg države je konec lanskega leta znašal 13,7 milijarde evrov oz. 38,8 odstotka BDP, do konca letošnjega prvega četrtletja pa se je povečal na 16,4 milijarde evrov oz. 45,7 odstotka BDP in se do konca junija zmanjšal na 15,9 milijarde evrov oz. 44,2 odstotka BDP.

Pri tem pa je slika bolj ugodna v transakcijah z tujino. Kljub težavam z dolgom in primanjkljajem se torej kot država v tujini ne zadolžujemo, plačilna bilanca s tujino je trenutno pozitivna, je dejal Flajs. Države, ki so danes v finančni krizi, imajo poleg notranjega primanjkljaja, kot ga ima tudi Slovenija, tudi zelo visok zunanji primanjkljaj. Pri nas ni tako, kar po njegovih besedah potrjuje, da imamo kljub vsemu zdrav del gospodarstva, ki izvaža, turizem pa je kljub težavam igralništva njegova pomembna panoga.

Izdatki se niso znižali Trenutna slika slovenskih javnih financ po Flajsovih besedah ni dobra. Trditev je pojasnil z upočasnitvijo dinamike rasti prihodkov, do katerih je prišlo zaradi upočasnitve gospodarske rasti. Skupni prihodki države so se v prvem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem leto prej povečali za 5,5 odstotka, v drugem četrtletju pa le še za 2,4 odstotka. Kot pozitivno je izpostavil dejstvo, da se izdatki kljub krizi doslej nominalno niso zniževali.

Počasnejša kot bo gospodarska rast, toliko težje bo okrevanje javnih financ, je povzel Flajs in menil, da bi si v primeru nekoliko višje gospodarske rasti upal napovedati, da se bo javnofinančni primanjkljaj prihodnje leto znižal na okoli tri odstotke BDP.