Četrtek, 29. 2. 2024, 15.20
1 mesec, 3 tedne
Delodajalci svarijo: Imamo problem, ki postaja vse hujši
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,45
Delodajalci so razočarani, ker še vedno ni sprememb na področju nadzora nad spoštovanjem režima v bolniškem staležu in prenosa odločanja o podaljšanju bolniškega staleža na pristojno komisijo po 15 dneh.
Reprezentativne delodajalske organizacije opozarjajo na vse hujšo problematiko zdravstvenega absentizma v Sloveniji. V tej luči pozivajo k čimprejšnjemu sprejetju nujnih ukrepov, ki bodo zagotovili večji nadzor nad bolniškimi odsotnostmi in na druge načine prispevali k izboljšanju stanja na tem področju.
"Absentizem je kompleksna problematika, ki za gospodarske subjekte predstavlja resen problem tako s finančnega stališča kot tudi z vidika organizacije delovnih procesov na vseh ravneh. Ima izrazito negativne posledice tako za delavce in delodajalce kot za sam sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja ter na splošno ekonomsko stanje države," so v današnjem sporočilu za javnost zapisali delodajalci.
V Gospodarski zbornici Slovenije, Trgovinski zbornici Slovenije, Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Združenju delodajalcev Slovenije in Združenju delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije so se ob tem obregnili ob več nedavno vpeljanih novosti.
80 milijonov evrov dodatnih stroškov letno
Spomnili so, da je bil konec lanskega leta sprejet zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin, ki je prinesel povečanje izplačevanja bolniških odsotnosti v breme delodajalcev z 20 na 30 delovnih dni, kljub temu da ima približno polovica držav članic EU podobno ureditev, kot je v Sloveniji veljala pred sprejemom tega zakona. Ta sprememba gospodarstvu nalaga skoraj 80 milijonov evrov dodatnih stroškov letno, so navedli.
Glede na to, da je posledica poškodb na delu in poklicnih bolezni tri odstotke bolezni, se jim zdi "toliko bolj nelogično, pravzaprav nepravično, da morajo delodajalci prevzemati breme, za katerega niso niti odgovorni niti nanj ne morejo vplivati".
Z omenjenim zakonom je bila uvedena tudi t. i. kapica pri izplačevanju nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja na 2,5-kratnik zadnje znane povprečne mesečne bruto plače, pri čemer pa ni bila hkrati uvedena tudi omejitev prispevne stopnje, so zapisali v nadaljevanju. "Po naših podatkih imajo države, ki imajo navzgor omejeno višino nadomestila za bolniško odsotnost, praviloma navzgor omejeno tudi prispevno stopnjo," so utemeljili.
Razočarani, ker ni sprememb pri nadzoru nad spoštovanjem bolniških staležev
Vnovič so opozorili tudi na problematiko regresnih zahtevkov, ki jih ima Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije do delodajalca v primeru poškodbe, smrti ali bolezni zavarovanca, nastale pri delu. "Ti zahtevki lahko ogrozijo poslovanje nekaterih delodajalcev, predvsem ekonomsko šibkejših, malih in srednje velikih podjetij. Zato menimo, da bi morali to področje urediti na način, da so ti zahtevki mogoči le v primeru, ko je poškodba, smrt ali bolezen posledica namernega ravnanja ali hude malomarnosti delodajalca," so ponovili.
Razočarani so, ker še vedno ni sprememb na področju nadzora nad spoštovanjem režima v bolniškem staležu in prenosa odločanja o podaljšanju bolniškega staleža na pristojno komisijo po 15 dneh. Pri tem so proti ponovni uvedbi kratkotrajne bolniške odsotnosti brez zdravniškega potrdila, kot izhaja iz predloga novele zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, vloženega s strani predstavnikov civilne družbe, saj da bi to omogočalo hude zlorabe v praksi.
Delodajalci so spomnili še, da so na problematiko zdravstvenega absentizma že decembra lani opozorili premierja Roberta Goloba in zdravstveno ministrico Valentino Prevolnik Rupel, a rešitev še ni na vidiku. V tej luči so oblasti vnovič pozvali k takojšnji opredelitvi konkretnih ukrepov.
