Dela na črno je največ na področju drobnih opravil v gospodinjstvu

Prav tako so to še področje prodaje raznih izdelkov prek različnih portalov, opravljanja inštrukcij, popravila in prodaje vozil, slikopleskarskih in zidarskih storitvah ter sezonske prodaje sadja, zelenjave, gob itd.

Kot je na novinarski konferenci med drugim povedala glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić, je tržni inšpektorat v zvezi s kršitvami zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno od začetka letošnjega leta do konca maja opravil 2770 pregledov. Lani jih je v celem letu opravil 6058.

Ob tem so inšpektorji izrekli 245 upravnih ukrepov, kot so na primer opozorila ali odločbe o prepovedi opravljanja dejavnosti, in 358 prekrškovnih ukrepov, to je recimo odločb z globo. Od omenjenega števila pregledov jih je bilo več kot 500 opravljenih v popoldanskem času in vikendih.

Globe znašajo od 200 do štiri tisoč evrov Podjetje in podjetnika, ki opravlja neregistrirano dejavnost oziroma dejavnost brez predpisanih listin, se kaznuje z globo, ki znaša približno štiri tisoč evrov, za posameznika, ki delo opravlja povsem brez dovoljenj ali je tako imenovani šušmar, pa globa še vedno znaša le dobrih 200 evrov.

Globa za soudeležbo pri delu na črno, torej za tistega, ki ga omogoči oziroma konkretno naročnika, pa za fizično osebo znaša okoli 200 evrov, za pravno pa dva tisoč evrov.

Po prepričanju tržne inšpekcije so kazni za delo na črno za osebe, ki dejavnost opravljajo popolnoma brez dovoljenj, bistveno prenizke, zato predlagajo, da se jih zviša na štiri tisoč evrov, po predlogu zakona, ki je v proceduri, naj bi ta znašala dva tisoč evrov.

Ljudje pogosto ne ločijo med delom in zaposlovanjem na črno Kot je izpostavila Andrejka Grlić, so lani na tržnem inšpektoratu po javnem pozivu državljank in državljanov, naj prijavijo delo na črno, prejeli 404 prijave, od tega se je 331 oziroma 82 odstotkov prijav nanašalo na zaposlovanje na črno.

Naj spomnimo, da zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC) pravi, da se kot zaposlovanje na črno šteje, kadar podjetje, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, z delavcem ni sklenilo pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, ali delavca na primer ni prijavilo v zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Prav tako se za delo na črno šteje, če zaposli tujca oziroma osebo brez državljanstva v nasprotju z obstoječimi predpisi, prav tako, če omogoči delo dijaku ali študentu brez ustrezne napotnice pooblaščene organizacije za posredovanje dela itd.

Delež sive ekonomije je v celotni strukturi BDP-ja leta 2010 znašal 8,1 odstotka Prav tako se po besedah glavne tržne inšpektorice pogosto želi enačiti pojem sive ekonomije z delom na črno, vendar je ob tem poudarila, da je največji krivec za slabo stanje gospodarstva v tem, da se siva ekonomija ustvarja zlasti zaradi nezakonitega poslovanja registriranih subjektov. Ob tem je dodala, da je delež sive ekonomije v celotni strukturi BDP-ja leta 2010 znašal 8,1 odstotka. Delež neregistrirane dejavnosti je v primerjavi s celotnim deležem sive ekonomije za osemkrat manjši.

Ob tem je uporabila primer izdajanja računov za prodano blago, ki se sicer v veliki večini izdajo, vprašanje pa je, kaj se z njimi zgodi, če račun na primer za popito pijačo pustimo na mizi.

Odgovor po njenih besedah najdemo v predlogu zakona o davčnih blagajnah iz leta 2011, kjer Davčna uprava RS (DURS) ugotavlja, da številni prodajalci blaga in storitev v svojih poslovnih knjigah ne izkazujejo celotnega prometa, ampak ga velik del izbrišejo s pomočjo posebej prirejenih blagajn. Tako naj bi davčni zavezanci naknadno izbrisali tudi do 80 odstotkov prometa.

Na TIRS-u zagovarjajo uvedbo davčnih blagajn, saj bi bil z njihovo uvedbo vsak račun avtomatično registriran, kar bi posledično pomenilo, da ne bi bilo več potrebe po nadzoru na terenu. Ob tem je posebej izpostavila, da je bil zaradi uvedbe davčnih blagajn na Hrvaškem promet, ki so ga prijavili podjetniki, v glavnem gostinci, marca letos za okoli 38 odstotkov večji v primerjavi z enakim obdobjem lani.