Davkoplačevalsko darilo: volk z Wall Streeta bo zaslužil s Polzelo

Za reševanje Polzele pred stečajem bo šlo neprimerno več davkoplačevalskega denarja, kot je ob nasprotovanju javnosti konec maja javno napovedovala vlada Mira Cerarja.

Takrat je vlada Polzeli odobrila državno pomoč v obliki 800 tisoč evrov dolgoročnega posojila in podaljšanje poroštva za pol milijona evrov bančnega posojila. Toda končni račun za reševanje Polzele bo nekajkrat višji. Tovarna nogavic, ki zaposluje 250 ljudi, bo:

• dobila še denarno injekcijo v višini od 1,2 do 1,5 milijona evrov,
• prav tako ji ne bo treba odplačati več kot 3,2 milijona evrov dolga.

Dolgove Polzele je od njenih upnikov odkupila država oziroma v njenem imenu Slovenski državni holding (SDH), ki bo terjatve že v kratkem pretvoril v kapital Polzele in ji s tem podaljšal življenje. O povečanju kapitala, skupaj vrednem pet milijonov evrov, bodo delničarji odločali v začetku avgusta. 

Trenutno sta največja lastnika Polzele DUTB in država. Po dokapitalizaciji pa bo v lastništvo namesto DUTB vstopil SDH.

Terjatve dobili od DUTB in jih prodali državi

Država bo v obrambi enega redkih še živečih delov tekstilne industrije omogočila zaslužek tudi ameriškemu bančnemu velikanu Bank of America Merrill Lynch (BAMLI).

Eden od največjih upnikov Polzele, od katerih je moral SDH odkupiti terjatve, je bil namreč BAMLI. Ta že od leta 2014 v Sloveniji ustvarja visoke dobičke s kupovanjem in prodajo bančnih terjatev do zadolženih podjetij. Zdaj bo zaslužil še pri davkoplačevalskem reševanju Polzele. In to na račun slovenske države. Pred letom dni je od državne Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) praktično brezplačno dobil terjatve do Polzele, pred dnevi pa je taiste terjatve ponovno prodal državnemu SDH.

20-milijonski dobiček z ACH …

Kot je znano, so Američani od DUTB lani spomladi odkupili terjatve do finančnega holdinga ACH, z njimi v paketu pa dobili še terjatve do Adrie Airways, Elana in Polzele. Na DUTB niso želeli nikoli razkriti, koliko je BAMLI plačal za posamezne terjatve.

Toda po neuradnih informacijah je terjatve do Adrie Airways in Polzele dobil praktično zastonj oziroma za simbolično ceno. Služile naj bi predvsem temu, da se prikrije, koliko je BAMLI odštel za terjatve do ACH. Tudi sicer je bil postopek izpeljan netransparentno.

Del terjatev je kmalu zatem prešel v last ruskega sklada VR Capital, partnerja BAMLI pri poslih v Sloveniji. V zgolj nekaj mesecih je uspel BAMLI pri prodaji terjatev ACH zaslužiti vsaj 20 milijonov evrov. Kot je v intervjuju za Siol.net povedal aktualni glavni izvršni direktor DUTB Imre Balogh, so na upravnem odboru zahtevali poročilo notranjega revizorja o prodaji paketa terjatev BAMLI. Po njegovih besedah je notranji revizor odkril le postopkovne napake.

… koliko so zaslužili s Polzelo?

Američanom je zdaj uspel nov veliki met, saj so uspeli unovčiti še terjatve do Polzele, za katere bi lahko rekli, da so jih dobili brezplačno. Koliko so morali odšteti za terjatve BAMLI in kdaj so jih odkupovali, na SDH ne razkrivajo, češ da gre za poslovno skrivnost. 

Po podatkih o nakazilih SDH, ki smo jih pridobili v uredništvu, so terjatve formalno odkupili v drugi polovici junija. V istih dneh je bilo izvedeno tudi 877.500 evrov visoko nakazilo neimenovani osebi, ki se skriva za fiduciarnim računom v Luksemburg. Ali gre za BAMLI ali za koga drugega, nam v SDH niso hoteli povedati. Če je dejansko šlo za Američane, pa so ti za terjatve dobili skoraj 50 odstotkov njihove osnovne vrednosti.

BAMLI ima sedež v Londonu:

Država po zaslugi DUTB stisnjena v kot

Ameriške terjatve, ki jih je za nekaj manj kot dva milijona evrov, so ključne za preživetje Polzele. Američani bi lahko namreč od družbe, ki je nedolgo po potrjeni prisilni poravnavi spet insolventna in potrebuje državno pomoč, zahtevali takojšnje vračilo denarja. To bi Polzelo zelo verjetno pokopalo, saj ni bila sposobna plačevati niti davčnih obveznosti.

Zato se je država odločila, da breme (ne)plačila prevzame nase. Cerarjeva vlada je namreč v zadnjih mesecih večkrat poudarila, da stečaj Polzele zaradi pričakovanega povečanja brezposelnosti in izpada prilivov v državno blagajno ne pride v poštev.

Če bi šla Polzela leta 2011 v stečaj, bi država do leta 2014 zaradi nepobranih davščin in prispevka za stavbno zemljišče prejela 9,1 milijona evrov manj, za nadomestila za brezposelnost zaposlenim na zavodu za zaposlovanje pa bi morala odšteti 2,2 milijona evrov, so svojo odločitev utemeljevali na vladi.

O finančni injekciji vlada ni odločala

Čeprav bo skupščina Polzele, na kateri bo država potrjevala dokapitalizacijo in z njo prevzela lastništvo, čez manj kot 14 dni, v pristojnih državnih organih ne želijo jasno povedati, zakaj bo družba deležna višje pomoči od uradno napovedane. Namesto tega so odgovornost prevalili na SDH.

"SDH je kot upravljavec državnih naložb v zvezi s postopkom prestrukturiranja in privatizacije Polzele sprejel sklepe, v skladu s katerimi bo od upnikov Polzele odkupil večino terjatev do družbe, država pa jo bo dokapitalizirala z denarnim vložkom v višini najmanj 1,2 milijona evrov do največ 1,5 milijona evrov," so nam povedali na ministrstvu za finance. Dodali so, da so izračuni pokazali, da bi neposredni stroški za državo v primeru stečaja Polzele znašali 2,3 milijona evrov.

Kako je v zadnjih štirih letih poslovala Polzela:

Se bo ponovila zgodba z Elanom?

Iz odgovorov, ki smo jih prejeli od ministrstev za gospodarstvo in finance, pa je mogoče razbrati, da država skoraj petmilijonske dokapitalizacije Polzele z denarjem in terjatvami sploh nima za državno pomoč. To bodo očitno utemeljevali s tem, da "bo izvedena po načelu zasebnega vlagatelja". Država in SDH naj bi namreč najpozneje po treh letih izstopila iz lastništva Polzele, pri tem pa naj bi ustvarila celo dobiček.

Kakšne bodo posledice, če se ti načrti ne bodo izšli oziroma če bo Evropska komisija ob preverjanju ugotovila, da gre za nedovoljeno državno pomoč, nam niso odgovorili. Zato se že zastavlja vprašanje, ali bi se lahko ponovili zapleti z Elanom. Zahteva Bruslja po vračilu nedovoljene desetmilijonske državne pomoči iz leta 2008 je begunjskega proizvajalca smuči in jadrnic spravila na kolena, na koncu pa ga je država za simbolično ceno prepustila Rusom. Pri kupovanju Elana je bil aktivno udeležen ravno ameriški BAMLI. 

“Polzela na poti do poslovnega preobrata”

Na SDH so nam povedali, da so si, že odkar so Polzelo prevzeli v upravljanje, "prizadevali za stabilizacijo poslovanja in zagotovitev ključnih pogojev za prestrukturiranje". Potem ko so zamenjali vodstvo, to pa je postavilo nov poslovni model in začelo izvajati ukrepe, se je SDH "po skrbnih analizah odločil za podporo finančnega in poslovnega prestrukturiranja družbe". To vključuje denarno dokapitalizacijo, ki jo bo izvedla Republika Slovenija.

Upravljavci državnega premoženja so prepričani, da bo Polzela lahko izvedla preobrat v poslovanju in dosegla načrtovane cilje. Med njimi je povečanje proizvodnje pod lastno blagovno znamko z višjo dodano vrednostjo.

Polzela je samo v zadnjih štirih letih ustvarila za več kot deset milijonov evrov čiste izgube. Po napovedih pa naj bi Polzela že letos poslovala z dobičkom. Prihodki od prodaje naj bi se zvišali na 6,7 milijona evrov. Foto: Mediaspeed

Pol milijona evrov izgube na četrtletje

Kljub visokoletečim napovedim o preobratu v poslovanju in povračilu državnih vložkov v Polzelo je trenutno jasno le, da je stanje v družbi kritično.

Tovarna nogavic se spopada s pomanjkanjem obratnega kapitala, visoke davčne dolgove je poplačala z dobljenim državnim posojilom, v zadnjih mesecih pa posluje z izgubo. Po javno dostopnih podatkih v vsakem četrtletju pridela dodatnega pol milijona evrov minusa. Polzela ima sicer za več kot 2,5 milijona evrov več obveznosti kot premoženja.

Še slabše je kazalo lani. Le nekaj mesecev po potrjeni prisilni poravnavi je Polzeli zaradi neplačanih prispevkov in davkov finančna uprava (Furs) zablokirala račune. Zato so bili v Polzeli prisiljeni ustaviti stroje, posledično pa je prišlo do visokega izpada prihodkov.

Kdaj bo konec agonije?

Polzela, ki je samo v zadnjih štirih letih ustvarila za več kot deset milijonov evrov čiste izgube, naj bi torej najpozneje do leta 2019 predstavljala breme za davkoplačevalce. Takrat naj bi družbo prodali strateškemu vlagatelju. Seveda, če bodo izpolnjeni ambiciozni načrti.

Po napovedih naj bi Polzela že letos poslovala z dobičkom. Prihodki od prodaje naj bi se zvišali na 6,7 milijona evrov, prihodnje leto na sedem milijonov evrov, leta 2018 pa na 8,7 milijona evrov. To je bistveno manj od projekcij v načrtu finančnega prestrukturiranja, ki ga je za potrebe prisilne poravnave leta 2014 pripravilo nekdanje vodstvo družbe s Karmen Dvorjak na čelu. Po končani sanaciji naj bi v Polzeli delo ohranilo okoli 200 zaposlenih.

Za vprašanji o dogajanju v Polzeli smo se obrnili tudi na aktualnega predsednika uprave Marka Klemenčič. Ta je odvrnil, da bo nanje odgovoril šele po skupščini.