Cimos visi na nitki. Bodo pet tisoč služb rešili Italijani?

Lastniki in upniki Cimosa se bodo o prodaji koprske družbe pogajali le še z italijanskim finančnim skladom Palladio Finanziaria. 

Več virov nam je potrdilo, da so Italijani od največjih lastnikov ta teden dobili mandat za ekskluzivna pogajanja o nakupu Cimosa. Po dostopnih informacijah morajo biti pogajanja v skladu z dogovorom končana v dveh tednih. V tem času bo italijanski sklad preveril, ali je njegova ponudba sprejemljiva za številne upnike Cimosa. Dobil je tudi možnost vpogleda v najnovejše podatke o poslovanju podjetja. 

Trenutna ponudba Italijanov lastnikov in upnikov ni zadovoljila, zato pričakujejo, da jo bodo zvišali. Če se to ne bo zgodilo, se bo postopek najverjetneje končal neuspešno. Temu bi najverjetneje sledil stečaj.

Hastor dokončno "out"

Prevent Dev bosanskega poslovneža in nekdanjega solastnika propadlega Preventa Globala Nijaza Hastorja je dokončno izpadel iz igre za Cimos. Foto: STA , Kot smo že poročali, sta v zadnji krog  prodajnega postopka za Cimos vstopila samo dva ponudnika. Prvi interesent je bilo podjetje Prevent Dev bosanskega poslovneža in nekdanjega solastnika propadlega Preventa Globala Nijaza Hastorja, drugi pa Palladio Finanziaria. Italijani so sprva oddali ponudbo samo za del Cimosovih programov, po prvem pozivu k izboljšanju ponudb pa so si premislili in izrazili interes za nakup Cimosa kot celote. 

Četudi si država Hastorja zaradi njegovega preteklega delovanja v Sloveniji odkrito ni želela za kupca Cimosa, je veljal za favorita, dokler ni dobil tekmeca. Ko so v igro vstopili finančno stabilnejši in za državo bolj sprejemljivi Italijani, je Hastor sporočil, da izstopa iz prodajnega procesa. 

Ključna ovira: kupnina

Toda pred morebitnim dogovorom med Italijani ter lastniki in upniki Cimosa je več ovir. Ključna je višina kupnine. Cimos ima kljub precejšnjim odpisom še vedno okoli 240 milijonov evrov obveznosti. Nobena od prejetih ponudb po neuradnih informacijah ni presegla niti 150 milijonov evrov. 

Že nekaj časa je tako jasno, da se bodo lastniki, med katerimi sta največja Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) in Republika Slovenija, morali v celoti odpovedati kupnini za svoje deleže. Torej je zdaj vprašanje, ali se bo Italijanom z upniki uspelo dogovoriti za dodatne odpise. 

Pri tem je mogoče pričakovati, da jo bodo najbolje odnesli dobavitelji, brez katerih ni mogoče zagotavljati proizvodnje, kupci, ki so Cimosu lani odobrili posojila, in tisti financerji, ki so podjetju s svežimi sredstvi pomagali v postopku prisilne poravnave. Ti upniki imajo po trditvah naših virov za več kot 40 milijonov evrov terjatev do Cimosa.

Vse napake Cimosove sanacije

Postopek močno zapleta način, na katerega je DUTB kot daleč največja upnica in lastnica vodila finančno in poslovno prestrukturiranje Cimosa. Zanj je bil odgovoren projektni menedžer Janne Harjupää, ki od konca aprila nima več pogodbe o sodelovanju z DUTB, vendar se še vedno vključuje v ta proces. Nadomestil ga je Klaus Schuster, donedavni predsednik uprave Factor banke v likvidaciji. Kot ključne napake postopka se kažejo:

• Postopek prestrukturiranja je temeljil na državni pomoči, kar je danes največja cokla prodajnega postopka. Država ima namreč povsem zvezane roke pri nadaljnji pomoči Cimosu, čeprav gre za enega izmed največjih podjetij iz avtomobilskega grozda. Sočasno morajo prodajalci iztržiti  vsaj takšno kupnino, da država ne bo deležna očitkov o nedovoljeni državni pomoči. Gre za tako imenovano likvidacijsko vrednost (vrednost v primeru prisilne prodaje premoženja), ki po naših izračunih znaša med 120 in 150 milijoni evrov in ki je bila za del upnikov priglašena tudi Evropski komisiji.
• DUTB v postopek finančnega prestrukturiranja ni vključil vseh bank. Skupaj imajo te banke, s katerimi bodo potrebni individualni dogovori, več kot 30 milijonov evrov posojil. Gre za banke v tuji lasti, ki so financirale večinoma Cimosove naložbe v tujini in ki do zdaj niso bile pripravljene sodelovati pri finančni sanaciji. 
• Posebna težava bodo neurejeni odnosi z lizinškimi družbami, ki jim Cimos dolguje več kot 20 milijonov evrov in prav tako niso bile vključene v program prestrukturiranja. Tako lizinške družbe kot banke, ki niso bile vključene v dogovor o finančni sanaciji, trdijo, da imajo svoje terjatve dobro zavarovane. Kakšna so njihova stališča do ponudbe italijanskega sklada in potrebnih odpisov terjatev, ni jasno. Zato bo dogovor z njimi ključen za uspešno izpeljavo prodajnega postopka.
• Tudi banke, ki so bile vključene v program prestrukturiranja in so lani pretvorile del terjatev v kapital, so dejansko izločene iz prodajnega postopka. DUTB jih namreč ni vključil v postopek, ampak jih o dogajanju zgolj selektivno obvešča. Zaradi tega med njimi vlada precejšnje razočaranje in nezaupanje. Odnos DUTB je toliko bolj presenetljiv, ker se z drugimi upniki ni vnaprej dogovoril za način delitve kupnine, kar pomeni, da bodo zdaj potrebna pogajanja z vsakim posebej.
• Od dobaviteljev je DUTB lani izsilila, da so pri finančnem prestrukturiranju podjetja sodelovala s posojilom v višini okoli 20 milijonov evrov. S tem so nekatere dobavitelje tako vznejevoljili, da Cimosu ne dajejo več novih naročil. 
• V postopku prisilne poravnave, ki ga je sprožila DUTB, so upniki v kapital pretvorili skoraj 170 milijonov evrov. Toda Cimos še vedno nima vzdržnega dolga, še posebej če upoštevamo, da bodo v prihodnjih letih potrebna precejšnja razvojna sredstva. To ni odvrnilo samo potencialnih prevzemnikov, ampak nelagodje vzbuja tudi pri njegovih poslovnih partnerjih.
• Cimos ne izpolnjuje poslovnega načrta, ki ga je predložil v postopku prisilne poravnave, saj je bil ta glede na agonijo družbe in še vedno visoko zadolženost nerealen. 

DUTB in SDH sta po naših informacijah ugodila Palladio Finanziarii, ki je izrazil željo, da bi sodeloval pri pogajanjih z upniki. Foto: Bojan Puhek

Italijani se želijo pogajati tudi z upniki

Dodatna težava je, da Cimos nima več veliko časa, saj mu zaradi nezaupanja dobaviteljev in kupcev primanjkuje razvojnih naročil, kar ogroža njegovo prihodnost. Zaradi resnosti položaja in tudi nezaupanja do ravnanj vodilnih v DUTB se je v prodajni postopek v zadnji fazi aktivno vključil Slovenski državni holding. 

Po naših informacijah je tudi Palladio Finanziaria izrazil željo, da bi sodeloval pri pogajanjih z upniki. Neposredno jim želi predstaviti svojo ponudbo in od njih pridobiti stališče, ki ga bodo upravljalci sklada pred oddajo zavezujoče ponudbe predstavili svojim investitorjem. DUTB in SDH sta mu po naših informacijah ugodila. 

Sklad želi okrepiti avtomobilsko dejavnost

Italijanski finančni sklad Palladio Finanziaria ima v portfelju dve družbi iz avtomobilske industrije – TCH Cogeme in Dynamic Tchnologies Group. V primeru prevzema Cimosa napoveduje, da bi TCH Cogeme, ki ima tovarne v Italiji, Romuniji in Indiji, združili s Cimosom. V Slovenijo bi zaradi ugodnejše obdavčitve prenesli tudi sedež te družbe. Prav tako napovedujejo, da bi v Cimosu ohranili raziskave in razvoj.