Sreda, 10. 6. 2020, 4.00
4 leta, 5 mesecev
Bitka za drugi tir: bo država Turkom in Kitajcem prižgala rdečo luč?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,66
18
Domači gradbinci naj bi neuradno močno lobirali za to, da 2TDK razveljavi razpis za glavna sklopa gradbenih del na drugem tiru.
Pri 1,2 milijarde evrov vrednem projektu gradnje drugega tira se odpira nova fronta. Potem ko v igri za največje posle pri projektu ostajajo tudi Kitajci in Turki, ki bi za izvedbo gradbenih del lahko ponudili nižje ponudbe od domačih gradbincev, se je vmešala država. Ta naj bi z novimi pravili odprla pot za izločitev prenizkih ponudb Kitajcev in Turkov, a to nekaterih domačih gradbincev, ki se za posel sicer borijo prav v navezi s tujci iz teh držav, očitno ne bo zadovoljilo. Neuradno naj bi ti močno lobirali za to, da družba 2TDK pod vodstvom Dušana Zorka čim prej razveljavi javna razpisa in da se bitka za večmilijonske posle začne od začetka.
Poslanci so konec maja sprejeli interventni zakon za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji covid-19, ki prinaša nekatere spremembe tudi pri postopkih javnega naročanja. V javnosti se je omenjene spremembe interpretiralo kot varovalo pred tem, da gradbenih poslov na javnih razpisih s prenizkimi cenami ne bi dobivala podjetja iz tretjih držav, na primer iz Kitajske in Turčije.
"Ni pogojev, da premagaš turško podjetje"
Na gradbince iz tretjih držav že nekaj časa letijo očitki o tako imenovanem socialnem dampingu, zaradi katerega naj bi na javnih razpisih lahko ponudili nižje cene od konkurentov iz EU. Potem ko je konec lanskega leta postalo jasno, da bo posel za gradnjo druge cevi predora Karavanke dobil turški gradbinec Cengiz, je poslovodja podjetja Implenia Avstrija Rudolf Knopf dejal, da v pogajanjih z Darsom za gradnjo druge cevi niso bili uspešni, "saj ni pogojev, da premagaš turško podjetje".
Prav turški in kitajski gradbinci medtem ostajajo v igri za glavne posle pri projektu drugega tira. Družba 2TDK, ki je investitor pri projektu drugi tir, je razpis za glavna dela pri projektu gradnje drugega tira železniške povezave med Koprom in Divačo objavila novembra lani. Prvi razpis se nanaša na dela od Divače do Črnega Kala, drugi pa na dela od Črnega Kala do Kopra. Kot glavni razlog za razdelitev del na dva razpisa so v 2TDK takrat navedli različno geološko strukturo in ceno.
Drugo cev predora Karavanke bo gradil turški Cengiz, ki je v pogajanjih z Darsom konec lanskega decembra spet oddal najnižjo ponudbo. Vrednost projekta je ocenjena na 120 milijonov evrov.
Konec maja so iz 2TDK sporočili, da so za dela med Divačo in Črnim Kalom prejeli 15, za dela med Črnim Kalom in Koprom pa 14 ponudb. Na obeh razpisih so kompetence priznali desetim ponudnikom, na odločitev pa so za zdaj prejeli tri pritožbe. V naslednji fazi izbora bodo mogoče izvajalce pozvali k predložitvi ceni. Kljub zahtevkom za revizijo v 2TDK računajo, da bi pogodbo z izbranim izvajalcem lahko podpisali v zadnjih treh mesecih letošnjega leta.
V igri za 700 milijonov evrov vredna sklopa glavnih del pri drugem tiru so štirje slovenski gradbinci. Gorenjska gradbena družba in novomeški CGP nastopata v konzorciju s češkim gradbincem Metroslavom, Kolektor CPG v navezi z dvema turškima podjetjema iz Istanbula, tudi z Yapi Merkezijem, novogoriški Ginex pa s kitajskim partnerjem iz Wuhana. Glavna konkurenca pri pridobitvi posla so za domače gradbince kitajski in turški gradbinci, tudi prej omenjeni Cengiz, ki bo gradil drugo cev predora Karavanke.
Domači gradbinci naj bi lobirali za razveljavitev razpisov
Potem ko je država konec maja na podlagi evropskih smernic spremenila pravila pri javnem naročanju, kar naj bi kitajskim in turškim gradbincem otežilo sodelovanje na javnih razpisih, naj bi nekateri domači gradbinci neuradno močno pritiskali, da 2TDK razveljavi prej omenjena javna razpisa in da se tekma za drugi tir spet začne od začetka. Po naših informacijah naj bi si prizadevali tudi za to, da 2TDK spremeni strategijo javnega naročanja in traso namesto na dva razdeli na več manjših odsekov.
V tem primeru naj bi po mnenju slovenskih gradbincev obstajala možnost, da bi lahko dobili vsaj del večmilijonske pogače, ki se jim ponuja, vendar pa je to igra brez krčmarja, saj bi jim načrte lahko prekrižali močni gradbinci iz vzhodnoevropskih članic EU, med njimi tudi na primer prej omenjeni češki Metroslav.
V družbi 2TDK poudarjajo, da zadnje zakonodajne spremembe še niso dokončne, saj vlada še ni določila seznama projektov, za katere zakon velja. Na fotografiji prvi mož 2TDK Dušan Zorko.
V družbi 2TDK medtem poudarjajo, da zadnje zakonodajne spremembe še niso dokončne, saj vlada še ni določila seznama projektov, za katere zakon velja. "Ali se bo zaradi zakonskih sprememb projekt podražil, pri realizaciji drugega tira pa bo časovni zamik, težko ugibamo. Dejstvo je, da pri projektu časovnih in finančnih rezerv ni več," opozarjajo na 2TDK.
S prihranki pri projektu v vrednosti 111,2 milijona evrov so se njegovi ekonomski kazalniki po njihovih besedah izboljšali tako, da je tako z vidika Evropske investicijske banke kot tudi z vidika Evropske komisije primeren za sofinanciranje: "Spremembe, med drugim tudi spremembe zakonodaje, bi lahko vplivale na dvig cen in ogrozile že odobrene vire financiranja projekta. Enako velja za spremembe, ki bi pomenile podaljševanje rokov izvedbe projekta."
Dars pridobil pravno mnenje, da neposredna izključitev ni dopustna
Na 2TDK ob tem opozarjajo, da mora biti gradnja glavnih gradbenih del končana do konca leta 2023, sicer projektu grozi izguba dela že odobrenih nepovratnih sredstev: "Med kandidati za glavna gradbena dela v vlogi partnerjev v konzorcijih ali v vlogi podizvajalcev je skoraj vsa slovenska gradbena operativa, ki sodeluje pri veliki večini konzorcijev, kar dodatno ovrže trditve, da je treba ponoviti razpisa za glavna gradbena dela, da bi pri projektu drugi tir zagotovili sodelovanje slovenskih gradbenih podjetij."
Ob tem poudarjajo, da glede na zahtevnost gradnje drugega tira, ko je treba v treh letih in pol zgraditi 37 kilometrov predorov, v Sloveniji trenutno ni tehnično, kadrovsko in finančno usposobljenih družb, ki bi lahko samostojno ali skupaj v konzorciju izključno slovenskih izvajalcev izvedle gradnjo drugega tira. Na vprašanje, ali prej omenjene zakonske spremembe že prinašajo ustrezno podlago za izločitev ponudnikov zaradi socialnega dampinga, pa odgovarjajo, da so in da bodo še naprej spoštovali vso zakonodajo.
Po naših informacijah so na Darsu pridobili pravno mnenje, v katerem piše, da pravna podlaga za izključitev ponudnikov iz tretjih držav, razen v izjemnih primerih, ne obstaja.
Pravno mnenje, v katerem piše, da pravna podlaga za izključitev ponudnikov iz tretjih držav, razen v izjemnih primerih, ne obstaja, pa so po naših informacijah medtem že pridobili na Darsu, pod okrilje katerega poleg gradnje druge cevi predora Karavanke spada tudi projekt tretje razvojne osi. Kot pojasnjujejo na Darsu, pravna podlaga za neposredno izključitev ponudnikov iz tretjih držav razen v izjemnih primerih, na primer na področju obrambe in varnosti, glede na omenjeno pravno mnenje načeloma ne obstaja.
Po njihovih navedbah Evropska komisija naročnikom sicer predstavlja pravno dopustne možnosti, ki omogočajo, da se dostop ponudnikom iz tretjih držav dopustno omeji, med drugim tudi v primeru socialnega ali ekološkega dampinga. Podobno kot na 2TDK tudi na Darsu sicer pravijo, da glede novih pravil pri javnih naročilih še čakajo na vladno določitev nabora pomembnih naložb. Ob tem zagotavljajo, da bodo določbe zakona vsekakor spoštovali in jih ustrezno vgradili v svoje postopke javnega naročanja.
Turške delavce pod Karavankami pričakujejo konec junija
Sredi maja smo na Siol.net poročali, da zaradi epidemije bolezni covid-19 turškemu Cengizu, ki pri nas gradi drugo cev predora Karavanke, v Slovenijo ni uspelo pripeljati delavcev. Na Darsu poudarjajo, da bo okoli 30 turških delavcev na gradbišče na Hrušico prispelo predvidoma med 22. in 26. junijem. Kot so pojasnili, so se z ministrstvom za zunanje zadeve uskladili, da gre potrebna dokumentacija za delovna dovoljenja za turške delavce v tem tednu na slovenski veleposlaništvi v Ankari in Sarajevu. Potem se bo dokumentacija vrnila na radovljiško upravno enoto, ki bo lahko izdala ustrezna delovna dovoljenja, pojasnjujejo na Darsu.
Jaklič: Domači gradbinci ne smejo biti privilegirani
Ekonomist in nekdanji član nadzornega sveta 2TDK Marko Jaklič medtem poudarja, da se mora tudi Slovenija po vzorih drugih držav članic EU ubraniti socialnega in ekološkega dampinga, ki ga lahko izvajajo nekatere tretje države: "Evropske smernice to že dopuščajo oziroma že veljajo tudi v praksi. V Nemčiji in večini drugih evropskih držav je to namreč normalen standard na javnih razpisih. EU kot celota mora vztrajati, da se ubrani tega dampinga, sicer bomo težko preživeli."
Socialni in ekološki damping morata biti po njegovih besedah sankcionirana, drugače države članice EU težko tekmujejo z drugimi državami, ki niso članice Unije, in ohranjajo spoštovanje okoljskih, socialnih, delovnopravnih in drugih standardov, ki veljajo v EU. Pri tem po navedbah Jakliča ne gre za to, da bi na javnih razpisih že vnaprej neposredno izločili ponudnike iz tretjih držav, temveč je treba zagotoviti bolj enakovredno tekmovanje, saj podjetja iz Slovenije in EU sicer težko tekmujejo s konkurenti iz tretjih držav.
Ekonomist in nekdanji član nadzornega sveta 2TDK Marko Jaklič opozarja, da je treba na javnih razpisih zagotoviti bolj enakovredno tekmovanje, vendar pa domači izvajalci pri tem ne smejo biti privilegirani.
Kot opozarja Jaklič, pa to nikakor ne pomeni, da bi morali biti domači izvajalci na javnih razpisih na kakršenkoli način privilegirani: "Če dela izvajajo domači izvajalci, so seveda nekateri multiplikatorji višji, kot če delajo tujci, ampak to ne upravičuje tega, da bodo domači zaračunavali previsoke cene," pojasnjuje nekdanji član nadzornega sveta 2TDK.
Na vprašanje, ali bi bilo treba zaradi možnosti socialnega dampinga preveriti tudi ponudbo Kolektorja in Turkov na razpisu za drugi tir, Jaklič odgovarja pritrdilno. "Absolutno. Če se nekdo poveže v partnerstvo s tujcem, se lahko pregleda, ali ta izvaja socialni damping. Jaz sicer nikoli ne bi že vnaprej rekel, da določeno turško ali kitajsko podjetje izvaja socialni ali ekološki damping. Vse te ponudbe je treba najprej pregledati iz pravnega in ekonomskega vidika."
"Brez zakonodajne spremembe politika ne more nič zahtevati"
Jaklič sicer meni, da je bil v Sloveniji na javnih razpisih socialni damping do zdaj v resnici dovoljen, vendar pa opozarja, da je treba enako obravnavo izvajalcev urediti v zakonu, ki mora biti usklajen tudi z zakonodajo in smernicami EU. "To je treba urediti jasno in pregledno. Zgolj z odlokom ali mnenjem vlade tega ne moremo prenesti na nekoga, ki se mora odločiti glede na zakonsko podlago, ki jo ima. Brez ustrezne zakonske podlage arbitrarno izločanje ponudb zaradi dampinga ni mogoče."
Ob tem Jaklič še enkrat poudarja, da morajo biti nova pravila zakonodajno pregledna in skladna s standardi EU: "Če ne naredi zakonodajne spremembe, politika ne more nič zahtevati. Vse drugo bi lahko označili za šušmarjenje. Marsikdo bi se v tem primeru spraševal, ali so v ozadju res pošteni posli, tudi naših domačih ponudnikov, ali zgolj neke politične povezave."
18