Bi odpis dolgov najrevnejšim omogočil nov začetek? (video)

Vodja poslanske skupine Združene levice (ZL) Luka Mesec po zgledu Hrvaške, Madžarske, Makedonije in Islandije predlaga enkraten odpis dolgov najranljivejšim na naslednjih področjih: elektrika, plin, ogrevanje, komunalne storitev, najemnine za stanovanja in telekomunikacijske storitve.

"Odpis dolgov bi bil dober tako za dolžnike kot za upnike. Dolžnikom se bo omogočil nov začetek, upniki pa bodo razbremenjeni vseh postopkov izdajanja opominov in vlaganja predlogov za izvršbe. Poleg tega bodo pravne osebe deležne davčne olajšave," pravi Mesec.

Do odpisa bi bili upravičeni vsi prejemniki socialne pomoči in tisti posamezniki, ki so v zadnjih 12 mesecih v povprečju prejemali manj kot 593 evrov neto plače.

Pod pragom revščine v Sloveniji sicer živi 291 tisoč ljudi, od tega 55 tisoč otrok. Vse več pa jih ne more plačevati niti osnovnih življenjskih stroškov.

Če imate v lasti več kot eno nepremičnino, odpis ni mogoč Da se ne bi pojavljale zlorabe, so v ZL predvideli več varovalk. Tako se recimo za odpis ne bi mogel potegovati nekdo, ki ima več kot eno nepremičnino. Nemotivacijo za nadaljnje plačevanje položnic in špekulacije glede tega bi skušali preprečiti tako, da bi lahko bili odpisani le dolgovi, ki so zapadli do 31. decembra lani.

Postopek odpisa bi po Meščevih besedah potekal v treh fazah. V prvi fazi bi finančna uprava (Furs) podjetja pozvala h kandidaturam za sodelovanje pri odpisu dolga, ta pa bi se prijavila. ZL rok za to v osnutku zakona postavlja konec avgusta. V drugi fazi bi prebivalci oziroma gospodinjstva predložili ustrezna dokazila, da se za to lahko potegujejo, v tretji fazi pa bi se zgodil odpis dolgov v višini, ki ne sme presegati 1.500 evrov.

Država bi sodelujočim podjetjem priznala davčne olajšave Podjetja naj bi bila za odpis zainteresirana zato, ker bi jim država priznala davčne olajšave. V višini odpisanega zneska bi bila namreč oproščena plačila davka od dohodka pravnih oseb in davka na dodano vrednost (DDV). Zanimanje za odpis dolgov je po besedah Mesca že izrazil Javni Holding Ljubljana.

Poleg tega bi podjetja lažje odpisala dolgove in počistila bilance. To je sicer mogoče že po obstoječi zakonodaji, a je zaradi predvidenega postopka izdajanja opominov, predlogov za izvršbe in dokazovanja, da te niso mogoče, zapleteno in drago. "Podjetja se zato za te prakse ne odločajo, dolgovi pa se akumulirajo v bilancah," je dejal Mesec.

Zakon bi zajel 200 tisoč neplačnikov Osnutek zakona bi lahko zajel okoli 200 tisoč ljudi, koliko manj davkov bi se zaradi tega zlilo v proračun, pa ni znal povedati. To bi bilo odvisno od prijavljenih dolžnikov in podjetij, v nobenem primeru pa ne bi imelo posledic za letošnji proračun, je navedel. Izpad davkov bi deloma kompenzirala večja potrošnja tistih, ki bi jim bili odpisani dolgovi, je pristavil.

Ministrstvo pripravlja podoben zakon Poslanec ZL pričakuje podporo koalicije. V vrstah SD, DeSUS in deloma tudi SMC jo je bilo zaznati že, ko so na matičnem odboru v DZ februarja pripravo tovrstnih sprememb predlagali vladi, a so bili zavrnjeni, ker niso bili dovolj konkretni, je opozoril. "Zato smo naredili korak naprej in pripravili konkreten zakon," je povedal. Spomnil je še, da je SMC v predvolilnem času napovedovala bolj socialno politiko.

Ob tem je zavrnil pomisleke, da je osnutek zakona plod rivalstva med ZL in SD. Ministrstvo za delo pod vodstvom ministrice iz vrst SD Anje Kopač Mrak namreč pripravlja podoben zakon. A medtem ko se ZL osredotoča na raven države, se ministrstvo usmerja na raven občin, je pojasnil Mesec.

Na Hrvaškem bi se dolgov znebilo 60 tisoč državljanov Podobne ukrepe za omilitev finančnih težav socialno najbolj ogroženih državljanov je v začetku leta sprejela sosednja Hrvaška. Od marca dalje so jih deležni tisti, ki so bili v postopkih izvršbe zaradi dolgov, ki ne presegajo 35 tisoč hrvaških kun (4.850 evrov). Hkrati morajo te osebe izpolnjevati kriterij, po katerem mesečno prejemajo manj kot 326 evrov prihodkov ali manj kot 163 evrov na družinskega člana.

Če bi te kriterije prilagodili slovenskim razmeram, bi pri nas dolgove odpisali osebam, ki imajo manj kot 441 evrov mesečnih prihodkov oziroma manj kot 220 evrov na člana gospodinjstva.

Z novimi ukrepi nameravajo odpisati dolgove približno 60 tisoč materialno najbolj ogroženim državljanom, ki nimajo niti premoženja niti prihrankov ter imajo račune blokirane več kot leto dni. Njihove obveznosti so ocenjene na okoli 27 milijonov evrov.

Banke in telekomunikacijska podjetja na Hrvaškem so v zameno za davčne olajšave z vlado že podpisale sporazum, po katerem se odpovedujejo terjatvam do deset tisoč hrvaških kun (1305 evrov). Na odpis dolgov do največ 25 tisoč kun (3200 evrov) pa so do zdaj pristala le javna komunalna podjetja v štirih največjih hrvaških mestih.