Ali so napovedi o bleščeči prihodnosti spletnih medijev uresničljive?

Oče spletnega brskalnika in ustanovitelj enega najbolj uspešnih skladov tveganega kapitala Marc Andreessen pravi, da smo na robu velikega razcveta spletnega novinarstva. V prihodnjih letih mu napoveduje desetkratno rast.

Spletni mediji že dalj časa odžirajo prodajo klasičnih časopisov in drugih tradicionalnih medijev. Spletna orodja, kot sta Blogger in YouTube, ter socialna omrežja, kot sta Twitter in Facebook, so svoje uporabnike spremenili v proizvajalce novic. Hkrati je zasičenost spletnih vsebin razvrednotila delo tradicionalnih in poklicnih novinarjev.

Andreessen trdi, da je prav ta fenomen velika priložnost za preoblikovanje medijskih podjetij.

Večje zanimanje za novice Medijske platforme, ki počasi uničujejo tradicionalne medije, pravi Andreessen, so povzročile večje prebiranje novic, v primerjavi s pojavom televizije pred tridesetimi leti so ustvarile več bralcev in okrepile navade obstoječih bralcev.

Andreessen celo meni, da količina prebranih novic raste hitreje od števila napisanih člankov – povpraševanje je daleč preseglo ponudbo novic. To pomeni, da je možnost zaslužka večja, mediji pa imajo večje priložnosti za kovanje dobičkov.

Kako pretvoriti zanimanje za novice v denar? Take napovedi je treba vzeti z dobršno mero previdnosti, ker temeljijo na občutku in željah, ne na jasnem uvidu, kako se bodo stvari dejansko razvijale, svari komunikolog in profesor na rimski univerzi Gregoriana Peter Lah.

Res je, da ljudje več časa namenjamo informiranju prek spleta. Ampak to še ne pomeni, da smo in bomo za to pripravljeni plačati. To je ključna težava vseh novinarskih medijev. Kako zaračunati svoje novinarske storitve na spletu? Kako pretvoriti zanimanje za novice v denar, potreben za delovanje dobrih medijev in novinarjev? Dokler Andreessen ne pokaže novega poslovnega modela, bodo statistike o povečani rabi spleta za medije in novinarje, ki morajo preživeti, ostale "pogača v oblakih", je prepričan Lah.

S krizo medijev je povezana kriza demokracije Profesor Lah ključno težavo vidi drugje. "Novinarstvo je neločljivo povezano z razvojem sodobne demokracije. Državljan potrebuje relevantne in preverjene informacije, ki jih lahko posreduje samo avtonomen, profesionalen medij. S krizo teh medijev je povezana kriza demokracije. Poslovni model v 19. in 20. stoletju je lastnikom medijev omogočal dovolj visoke dobičke, da so lahko vzdrževali kakovostno novinarstvo, ki praviloma prinaša izgubo," pojasni Lah.

"Z deregulacijo, senzacionalizmom in internetno revolucijo pa se je medijski trg razdrobil, vsak medij ima manjši kos pogače, kot ga je imel pred desetletji, dobičkonosnost je manjša, zato so tudi tisti lastniki, ki želijo ohranjati kakovosten medij, v vedno večjih finančnih škripcih. Splet sicer vsakemu človeku omogoča, da je novinar, a kaj koristi, če njegov glas ne pride do ljudi ali če je njegov prispevek pristranski, nezanesljiv. Vprašanje se torej glasi, kako obračunati zanimanje ljudi za relevantne in kakovostne novice. Kako med raznovrstnimi mediji pozitivno ločevati v korist tistih, ki nudijo kakovostno vsebino?" se še sprašuje komunikolog z rimske Gregoriane.

Kaj se dogaja s kakovostjo produkcije novic? Medijske hiše z dobrimi uredniškimi politikami so nujnost prepoznavanja spleta kot pomembnega medijskega prostora zaznale že zdavnaj. To odražajo ključne razlike med uspešnimi in manj uspešnimi akterji v spletnem medijskem sistemu, je prepričana profesorica s fakultete za družbene vede Tanja Oblak Črnič.

"Zagotovo je produkcija informacij, videovsebin in novic danes v produkcijskem smislu soodvisna od novih medijev. Pomemben del razmaha nosijo vse manjše elektronske naprave in orodja ter nagla profilacija sodobnih tehnoloških pripomočkov v mlajše generacije. Vprašanje pa je, kaj se dogaja na ravni kakovosti produkcije novic. Sama tehnologija namreč ni zadosten faktor. Zgodba, viri, ideje in raziskovanje v odnosu do novinarstva ne bi smeli biti na zadnjem mestu, temveč obratno. V novih tehnoloških formatih je treba še vedno skrbeti za kakovostno poročanje in predvsem raznovrstnost medijskih vsebin," je pojasnila medijska strokovnjakinja.

Bolj kot količina je pomembna raznovrstnost novic Povečano klikanje na določene novice nam ne pove, kaj je v ospredju tega. Zato je Oblak Črničeva previdna pri napovedovanju zgolj količinskega kriterija. "Z vidika javnosti je bolj kot količina novic pomembna raznovrstnost novic. Bralci si ne želijo več istega, temveč več raznovrstnega. To pa zahteva profilacijo medijskih platform v vsebinskem smislu, kar pomeni, da posamezni medij odstopa od homogene ponudbe, ki se bolj ali manj razlikuje zgolj po vrstnem redu novic in fotografijah," pravi Oblak Črničeva.

"Pesimistične napovedi, da bodo tradicionalni mediji s prihodom spletnih medijev izgubili mesto v medijski krajini, se niso uresničile. In tudi se niso uresničile obratne napovedi, da bodo tradicionalni mediji ohranjali prvo mesto nad novičarskim diskurzom. Izkazalo se je, da profilacija osebnih medijev, kot je na primer komunikacija na Twitterju in Facebooku, lahko pomembno determinira zgodbe drugih novic. Gre za preplet medijskih platform in iskanje mehanizmov za njihovo sobivanje. Bolj realistično vizijo medijev so imeli torej tisti, ki so opozarjali na nujnost prilagajanja klasičnih medijev novim pravilom igre. Ta mora biti pravočasna in vsebinsko ustrezna ter mora upoštevati različna medijska občinstva," preplet različnih medijskih platform pojasni Oblak Črničeva.

Blesteče napovedi zgolj lepe želje "Na žalost lahko napovedi označimo samo kot lepe želje, ki pa se ne bodo uresničile zaradi več izzivov, pred katerimi je globalno in slovensko novinarstvo," svoje videnje na bleščeče napovedi ocenjuje komunikolog Domen Savič.

"Če na začetku omenim samo položaj novinarjev in zaposlitvene okvire, znotraj katerih je večina od njih prisiljena delovati, se nato sprehodim skozi težave financiranja resnega novinarstva, način prebiranja novic s strani javnosti – ta še vedno potrebuje preverljive, resne vire, ki se posvečajo raziskovanju tematik –, lahko hitro ugotovimo, da Andreessen na položaj gleda z zelo rožnatimi očali," optimistične napovedi ocenjuje Savič.