Sreda, 16. 12. 2015, 13.51
7 let, 10 mesecev
Ali lahko del ruskih gostov iz Turčije privabimo v Slovenijo?
Rusi so za Nemci drugi najbolj številčni gostje v Turčiji. Lani je turške destinacije obiskalo štiri milijone Rusov.
Po najbolj pesimističnih napovedih, ki predvidevajo popoln bojkot ruskih gostov, bi Turčija lahko prihodnje leto izgubila tri milijarde dolarjev (2,7 milijarde evrov) prihodkov oziroma utrpela 0,4-odstotno zmanjšanje bruto domačega proizvoda.
Ob 2,6 milijona ruskih turistov, ki so lani letovali v Egiptu, kjer politične in varnostne razmere prav tako ostajajo negotove, se postavlja vprašanje, katere države bi lahko ponudile alternativo ruskim gostom.
Ta namreč svojim gostom ponuja all inclusive storitve že za 500 evrov, gostje pa v turških hotelih dobijo bistveno več kot na Hrvaškem in v Sloveniji.
Prav tako je Hrvaška leta 2013 z vstopom v EU za ruske goste uvedla vizume, Slovenija že prej, kar še dodatno otežuje množične prihode. Obisk ruskih gostov na Hrvaškem se je v zadnjih treh letih prepolovil, na kar je vplivala tudi devalvacija ruskega rublja.
Rusi zato bistveno racionalneje zapravljajo denar, posledično pa je vrata že zaprlo več turističnih agencij in organizatorjev potovanj v Ruski federaciji.
Slovenija ima redno letalsko povezavo z Moskvo, vendar je cena čarterskega poleta v Turčijo cenovno povsem nekonkurenčna redni liniji v Ljubljano. Druga večja težava je vizumski režim, pojasnjuje direktorica prodaje iz turistične agencije Renee tours Alenka Vidmar, ki večinoma posluje z ruskimi strankami.
Prav tako morajo od letošnjega septembra ruski državljani ob vstopu v schengensko območje oddati prstne odtise, kar dodatno oteži potovanje.
V Slovenski turistični organizaciji (STO), ki izvaja naloge nacionalne turistične organizacije, v prvi vrsti promocijo naše države kot turistične destinacije na tujih trgih, podpirajo prizadevanja za liberalizacijo vizumske politike.
Priznavajo, da je postopek pridobitve vizuma časovno zamuden in pridobitelju povzroča stroške, posledično pa se turisti raje odločajo za destinacije z manj omejitvami.
Pripomni, da se je prepoznavnost Slovenije v zadnjih dvajsetih letih bistveno izboljšala, a država bi morala narediti več.
"Z rezultati smo zelo zadovoljni," pravijo na STO.
V nacionalni turistični organizaciji napovedujejo, da bodo tudi prihodnje leto nadaljevali digitalno oglaševanje, organizirali bodo študijske ture ruskih novinarjev in agentov v Sloveniji ter izvedli delovno srečanje slovenskega turističnega gospodarstva z zainteresirano rusko stranjo.
Nekateri pogovori o intenziviranju predstavitvenih aktivnosti s slovenskimi turističnimi agencijami na ruskem trgu še potekajo.
Lani se je na sejmu predstavilo 22 slovenskih turističnih podjetij, predvsem tistih, ki ponujajo zdraviliške in medicinske storitve. Med njimi so bila številna zdravilišča.
Glede na turistične produkte, po katerih ruski gostje najbolj povprašujejo, STO pri promociji izpostavlja prav zdraviliško ponudbo, obalo, mesta in naravne znamenitosti. Ruski gostje najpogosteje bivajo v hotelih, najraje pa izberejo Rogaško Slatino, Portorož in Ljubljano.
V STO poudarjajo, da trenda padanja števila ruskih gostov ne opaža le Slovenija, temveč tudi druge evropske države, na primer Avstrija, Italija, Madžarska in druge. Po napovedih Evropske potovalne komisije (ETC) tudi prihodnje leto ni pričakovati preobrata.
Rusi, ki priporočil o prepovedi letovanj v EU nimajo, pa imajo praviloma manj pod palcem. Prav tako je ruski rubelj danes skoraj dvakrat manj vreden kot pred devalvacijo.