Ali država prodaja kokoši, ki nesejo zlata jajca?

Tako je bil na današnji novinarski konferenci, ki jo je organizirala Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in ki so se je udeležili tudi predstavniki podjetij, ki jim grozi razprodaja po zakonu o Slovenskem državnem holdingu, odločen in slikovit Boštjan Marinko iz Sindikata delavcev skupine Petrol. Med drugim je tudi poudaril, da podjetje Petrol neposredno daje kruh 3.500 družinam v Sloveniji. "Gre za podjetje, ki je družbeno odgovorno, saj podpira tako kulturo kot tudi šport in različne humanitarne akcije v Sloveniji. Gre tudi za podjetje, ki je v času največje krize, torej v lanskem letu, ustvarilo 53 milijonov evrov dobička in 3,7 milijarde evrov prihodkov. Prav tako gre za podjetje, ki ima vizijo in ve, kam hoče, ki ima tako dobre menedžerje kot tudi zaposlene. Skratka gre za kokoš, ki nese zlata jajca. Zato se postavlja vprašanje, ali bi dober gospodar takšno kokoš odgnal iz kurnika. Mi mislimo, da ne." Ob tem je tudi poudaril, da so njihova temeljna skrb zaposleni oziroma njihova prihodnost, saj po njihovih izkušnjah in informacijah iz tujine takšnim prodajam sledijo velika odpuščanja, odločitvena raven pa se prenese v druge države, kar pomeni, da možgani in srce podjetja niso več v Sloveniji. "Zadnja faza pa je, da postanemo lokacija s ceneno delovno silo," je še pojasnil Marinko. Predsednik Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije Srečko Lorenčak iz Darsa je dejal, da so nad klasifikacijo naložb Slovenskega državnega holdinga, ki jo je vlada poslala v potrditev DZ, resno zaskrbljeni in ji zato tudi nasprotujejo. "Vlada namreč namerava prodati tudi deleže v podjetjih, ki imajo po našem mnenju ne le strateški, ampak tudi geostrateški pomen za Slovenijo. Taka odločitev je v popolnem nasprotju s predvolilnimi zagotovili strankarskih veljakov vladne koalicije, da državnega premoženja ne bodo prodajali. Takrat so zatrjevali, da bodo preverili, kakšne so perspektive v posameznih panogah, in šele na podlagi tega ocenili racionalnost prodaje v danem trenutku." Po njegovih besedah vlada v omenjenem dokumentu ni nikjer in v ničemer opredelila ključnih dejavnikov za razvoj posameznega področja kot tudi ne, kako bo zagotovila ustrezno socialno varnost v Sloveniji. Po njegovem prepričanju je nerazumna tudi umestitev Darsa v klasifikacijo kot stoodstotno portfeljsko naložbo. "Ceste so javno dobro in tako mora tudi ostati." Poslance zato pozivajo, da dokumenta v nobenem primeru ne podprejo. Tomaž Kumer, predsednik Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije in zaposlen v Heliosu, je prepričan, da so za Slovenijo in njen izhod iz krize pomembna državna premoženja v slovenskih podjetjih. "Upravljanje tega premoženja nam lahko omogoči, da postavimo nazaj socialno državo oziroma oblikujemo takšno državo, kot si jo želimo državljanke in državljani." Kot največjo težavo je izpostavil dejstvo, da nimamo več državnega, temveč strankarsko premoženje. Ob tem je tudi povedal, da sindikat odločno nasprotuje prodaji Heliosa, saj niso slišali niti enega razloga, zakaj bi to podjetje pravzaprav prodali oziroma, "zakaj smo pripravljeni ogroziti 1.500 delovnih mest v Sloveniji, čeprav vemo, da ti živijo in trošijo v tej državi. Tako podjetje kot oni polnijo vse blagajne." Povedal je še, da tudi uprava podjetja stoji za tem, da je treba dolgoročno zaščititi naša podjetja. Aleš Peserl iz Hita je med drugim dejal, da so proti celoviti prodaji slovenskih igralnic, ki bi lahko s koncesijo in davki še vedno dobro polnile slovenski proračun, če bi seveda zato bil interes in bi prišli na vodstvene funkcije sposobni in ne strankarski menedžerji. Nad prodajo so zaskrbljeni tudi v Zavarovalnici Triglav. Povedali so, da bodo naredili vse, da se to ne zgodi. Sekretar Sindikata finančnih organizacij Slovenije Drago Ščernjavič je ob tem dejal, da bi se morala o takšni prodaji oziroma razprodaji javno izreči tudi vodstva podjetij, ki do zdaj tega še niso naredila.