SiolNET. Novice Novice
0

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Zakaj praznujemo novo leto 1. januarja

0

termometer

Prvi so novo leto 1. januarja praznovali stari Rimljani, in sicer od leta 153 pred našim štetjem. Pozneje, po vzponu krščanstva, je postal prvi dan v letu tudi božič.

Novo leto naj bi naprej praznovali dva tisoč pred našim štetjem v Mezopotamiji, in sicer ob spomladanskem enakonočju (okoli 21. marca po gregorijanskem koledarju). Pri starih Egipčanih, Feničanih in Perzijcih se je novo leto začelo z jesenskim enakonočjem (okoli 23. septembra), pri starih Grkih pa z zimskim sončevim obratom oziroma solsticijem (21. december).

Rimsko novo leto 1. marca Rimljani so novo leto najprej šteli s 1. marcem – tudi sprva niso poznali 12 mesecev, ampak samo deset (marec je tako bil prvi od desetih mesecev). O tem še zdaj pričajo imena mesecev: september (sedmi mesec po številki sedem, latinsko septem), oktober (osmi mesec), november (deveti mesec), december (deseti mesec). Pozneje so dodali dva meseca.

Rimljani so novo leto na 1. januar prestavili leta 153 pred našim štetjem, in sicer zato, ker sta na dan svoji enoletni funkciji začela opravljati konzula. Z uvedbo julijanskega sončnega koledarja leta 46 pred našim štetjem (zamenjal je stari rimski nezanesljivi lunarni koledar) je 1. januar tudi uradno postal prvi dan v novem letu.

Odprava in vnovična uveljavitev 1. januarja Z vzponom krščanstva se je spet vse postavilo na glavo, saj je sinoda v francoskem Toursu leta 567 odpravila 1. januar kot novo leto, češ da je to poganski običaj. Prvi dan v novem letu je tako postal božič, torej 25. december, posamezne evropske države so novo leto štele tudi od 1. marca, 25. marca (Marijino oznanjenje) ali celo od velike noči naprej.

1. januar se je kot prvi dan v novem letu zmagoslavno vrnil leta 1691, ko je papež Inocenc XII. znova razglasil, da je ta dan prvi dan v novem letu (pred tem so nekatere evropske države že praznovale novo leto 1. januarja, na primer Velika vojvodina Litva, Beneška republika …). Še pred tem, leta 1582, je papež Gregor XIII. uvedel gregorijanski koledar, ki je zamenjal stari julijanski.

Širjenje gregorijanskega koledarja Gregorijanski koledar se je najprej uveljavil v katoliških deželah, počasneje v protestantskih (Anglija je na primer gregorijanski koledar uvedla leta 1752, ko so tudi začeli praznovati novo leta 1. januarja, prej so namreč Angleži novo leto začeli šteti s 1. marcem). Še pozneje so gregorijanski koledar uvajale pravoslavne dežele (Rusija na primer leta 1918, Srbija leta 1919 in Grčija leta 1923 …). Gregorijanski koledar so prevzele tudi nekrščanske države, na primer Japonska leta 1873, Turčija leta 1927 … Zdaj gregorijanski koledar uporablja večina držav.

V Sloveniji je novo leto državni in dela prost dan, do leta 2012 je bil praznični dan tudi 2. januar.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin