Četrtek, 23. 10. 2014, 21.20
4 leta
Vrh EU poskuša doseči dogovor o energetskih in podnebnih ciljih do leta 2030
Slovenija si prizadeva, da bi pri opredelitvi njenega cilja za zmanjšanje izpustov upoštevali visok delež izpustov iz tranzitnega prometa, na katerega ne more sama vplivati.
Izhodišče je predlog Evropske komisije, ki opredeljuje tri ključne cilje: zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za 40 odstotkov glede na leto 1990, povečanje deleža obnovljivih virov energije na 27 odstotkov in povečanje energetske učinkovitosti za 30 odstotkov.
Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy poziva vse članice, naj se potrudijo za dogovor, ter opozarja, kako pomembno je, da EU ohrani vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam ter da ustvari predvidljivost, potrebno za gospodarske igralce.
Problematični so predvsem izpusti, saj je treba poleg krovnega evropskega določiti tudi konkretne zavezujoče nacionalne cilje. Pri obnovljivih virih energije in energetski učinkovitosti pa bodo lahko države same izbrale nacionalne cilje.
Članice so precej razklane, veliko je različnih interesov. Slovenija želi, da se pri delitvi bremen in opredelitvi nacionalnega cilja za izpuste upošteva njene specifike, predvsem visok delež izpustov iz prometa, ki je posledica tranzita, na katerega sama ne more vplivati.
Poleg omenjene trojice ciljev je pomemben še četrti cilj, ki opredeljuje povezanost nacionalnih energetskih omrežij. Cilj za povezanost elektroenergetskih omrežij naj bi članice določile pri 15 odstotkih, a Portugalska zahteva, naj bo zavezujoč.
To vprašanje je sicer zelo pomembno predvsem za Španijo in Portugalsko, ki želita izvažati obnovljive vire, a nimata dovolj razvite infrastrukture. Soseda Francija pa ni navdušena, saj se boji, da bi boljša povezanost Iberskega polotoka škodila njenim gospodarskim interesom.
Druge pa želijo cilje znižati. Velika Britanija si iz notranjepolitičnih razlogov in lastnih gospodarskih interesov prizadeva zrahljati cilj za povečanje energetske učinkovitosti, ki je v izhodišču zastavljen pri 30 odstotkih, a vse kaže, da bo znižan na 27 odstotkov.
Drugi energetsko-podnebni sveženj je nadgradnja prvega iz leta 2009, ki določa tri temeljne cilje do leta 2020: zmanjšanje izpustov za 20 odstotkov glede na leto 1990, 20 odstotkov obnovljivih virov v končni porabi energije in zmanjšanje porabe energije za 20 odstotkov.
Takrat so se o mednarodnem dogovoru pogajale v glavnem ZDA, Kitajska, Indija, Južna Afrika in Brazilija. EU, ki je vnaprej opredelila ambiciozne in konkretne cilje, so postavile na stranski tir. Pri tem ni pomagalo, da so se med članicami unije pojavila razhajanja, čeprav je unija pred tem uskladila enotno stališče.
Bruseljski vrh se bo sicer nadaljeval še v petek, ko bodo v ospredju finančne in gospodarske teme. Na dnevnem redu tokratnega dvodnevnega zasedanja so sicer še ebola in razmere v Ukrajini, pri čemer ni pričakovati novih odločitev v povezavi s sankcijami proti Rusiji.
To je zadnji vrh za prvega stalnega predsednika evropske politične elite Belgijca Van Rompuya in predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa ter prvi bruseljski vrh za novega slovenskega premierja Mira Cerarja, ki je imel ob robu dvostransko srečanje z Van Rompuyem.
Van Rompuy je sicer na poslovilno fotografiranje z evropskimi voditelji pripeljal tudi svoje vnuke. "Ta generacija bo doživela leti 2050 in 2100. Podnebne spremembe se dogajajo. Poskrbite za to, da bo nocojšnji dogovor o ciljih za leto 2030 preprečil poslabšanje," so v odzivu na to novico tvitnili v Greenpeaceu.
Na vrhu sicer manjka ciprski predsednik Nicos Anastasiades, ki je moral dopoldne zaradi visokega krvnega pritiska v bolnišnico, sedaj pa je v hotelu pod budnim zdravniškim nadzorom. Zastopa ga grški kolega Antonis Samaras.