Vrh EU poskuša doseči dogovor o energetskih in podnebnih ciljih do leta 2030

Slovenija si prizadeva, da bi pri opredelitvi njenega cilja za zmanjšanje izpustov upoštevali visok delež izpustov iz tranzitnega prometa, na katerega ne more sama vplivati.

Več dvostranskih sestankov Pričakuje se, da bodo voditelji dogovor dosegli še nocoj, a vprašanje je, kako pozno v noč se bodo zavlekla pogajanja. Vmes je bilo več dvostranskih sestankov, na primer med Nemčijo in Poljsko ter med Francijo in Portugalsko, ki kažejo na to, kje so največji problemi.

Izhodišče je predlog Evropske komisije, ki opredeljuje tri ključne cilje: zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za 40 odstotkov glede na leto 1990, povečanje deleža obnovljivih virov energije na 27 odstotkov in povečanje energetske učinkovitosti za 30 odstotkov.

Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy poziva vse članice, naj se potrudijo za dogovor, ter opozarja, kako pomembno je, da EU ohrani vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam ter da ustvari predvidljivost, potrebno za gospodarske igralce.

Zatika se pri delitvi bremen Članice načeloma podpirajo ambiciozne cilje, a zatika se pri delitvi bremen. O tem se bodo sicer podrobno pogajale po vrhu, vendar ne želijo pristati na krovne cilje, dokler ne dobijo določenih zagotovil glede delitve stroškov.

Problematični so predvsem izpusti, saj je treba poleg krovnega evropskega določiti tudi konkretne zavezujoče nacionalne cilje. Pri obnovljivih virih energije in energetski učinkovitosti pa bodo lahko države same izbrale nacionalne cilje.

Članice so precej razklane, veliko je različnih interesov. Slovenija želi, da se pri delitvi bremen in opredelitvi nacionalnega cilja za izpuste upošteva njene specifike, predvsem visok delež izpustov iz prometa, ki je posledica tranzita, na katerega sama ne more vplivati.

Najbolj problematične Poljska in nekatere druge vzhodne članice Najbolj problematične so Poljska in nekatere druge vzhodne članice, ki so še vedno precej odvisne od premoga in drugih virov energije, ki močno onesnažujejo okolje. Skrbi jih predvsem, da novi cilji ne bi zvišali cen energije in tako škodili njihovim gospodarstvom.

Poleg omenjene trojice ciljev je pomemben še četrti cilj, ki opredeljuje povezanost nacionalnih energetskih omrežij. Cilj za povezanost elektroenergetskih omrežij naj bi članice določile pri 15 odstotkih, a Portugalska zahteva, naj bo zavezujoč.

To vprašanje je sicer zelo pomembno predvsem za Španijo in Portugalsko, ki želita izvažati obnovljive vire, a nimata dovolj razvite infrastrukture. Soseda Francija pa ni navdušena, saj se boji, da bi boljša povezanost Iberskega polotoka škodila njenim gospodarskim interesom.

Nekatere članice pozivajo, naj EU izpuste toplogrednih plinov zmanjša za 50 odstotkov Nekatere članice, na primer Švedska, želijo biti ambicioznejše in pozivajo k cilju, naj EU do leta 2030 izpuste toplogrednih plinov zmanjša za 50 odstotkov.

Druge pa želijo cilje znižati. Velika Britanija si iz notranjepolitičnih razlogov in lastnih gospodarskih interesov prizadeva zrahljati cilj za povečanje energetske učinkovitosti, ki je v izhodišču zastavljen pri 30 odstotkih, a vse kaže, da bo znižan na 27 odstotkov.

Drugi energetsko-podnebni sveženj je nadgradnja prvega iz leta 2009, ki določa tri temeljne cilje do leta 2020: zmanjšanje izpustov za 20 odstotkov glede na leto 1990, 20 odstotkov obnovljivih virov v končni porabi energije in zmanjšanje porabe energije za 20 odstotkov.

V interesu unije je preprečiti polom iz Koebenhavna Dogovor bo stališče EU za mednarodno podnebno konferenco konec prihodnjega leta v Parizu. V interesu unije je preprečiti polom iz Koebenhavna, kjer je bila mednarodna konferenca leta 2009, po sprejetju evropskih energetskih in podnebnih ciljev do leta 2020.

Takrat so se o mednarodnem dogovoru pogajale v glavnem ZDA, Kitajska, Indija, Južna Afrika in Brazilija. EU, ki je vnaprej opredelila ambiciozne in konkretne cilje, so postavile na stranski tir. Pri tem ni pomagalo, da so se med članicami unije pojavila razhajanja, čeprav je unija pred tem uskladila enotno stališče.

Bruseljski vrh se bo sicer nadaljeval še v petek, ko bodo v ospredju finančne in gospodarske teme. Na dnevnem redu tokratnega dvodnevnega zasedanja so sicer še ebola in razmere v Ukrajini, pri čemer ni pričakovati novih odločitev v povezavi s sankcijami proti Rusiji.

Cameron je ob prihodu izpostavil boj proti eboli Britanski premier David Cameron je ob prihodu izpostavil boj proti hemoragični mrzlici eboli, ki je po njegovih besedah "tveganje številka 1", ter pozval članice, naj finančno storijo več za preprečitev širjenja epidemije.

To je zadnji vrh za prvega stalnega predsednika evropske politične elite Belgijca Van Rompuya in predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa ter prvi bruseljski vrh za novega slovenskega premierja Mira Cerarja, ki je imel ob robu dvostransko srečanje z Van Rompuyem.

Van Rompuy je sicer na poslovilno fotografiranje z evropskimi voditelji pripeljal tudi svoje vnuke. "Ta generacija bo doživela leti 2050 in 2100. Podnebne spremembe se dogajajo. Poskrbite za to, da bo nocojšnji dogovor o ciljih za leto 2030 preprečil poslabšanje," so v odzivu na to novico tvitnili v Greenpeaceu.

Na vrhu sicer manjka ciprski predsednik Nicos Anastasiades, ki je moral dopoldne zaradi visokega krvnega pritiska v bolnišnico, sedaj pa je v hotelu pod budnim zdravniškim nadzorom. Zastopa ga grški kolega Antonis Samaras.