SiolNET. Novice Novice
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Slovensko povprečje inteligence med boljšimi

4

termometer

Na vzhodu in jugovzhodu Evrope nekoliko nižja povprečja, najvišja na severu. Slovenija še vedno v najboljši ligi, Hrvaška dokazala napako pri svojih (nekoliko nižjih) objavljenih rezultatih.

Rezultati testov inteligence so vedno zanimivi, toliko bolj, če se jih poskuša ovrednotiti po državah ali kakšnih drugih merilih. Čeprav so vsaj nekatere od teh meritev vprašljive, to ne ovira množic, da, podobno kot na športnih tekmovanjih, poskusijo krepiti čast svojih držav z doseganjem čim boljšega rezultata.

Nekateri so to vzeli še nekoliko resneje, kot na primer naši jugovzhodni sosedje, ki jim je enega od svojih objavljenih rezultatov, ta je malenkost zaostajal za rezultati "prvoligašev", uspelo ovreči kot neveljavnega. Dobri smo, a ne najboljši A poglejmo najprej na svoje dvorišče: na spletnem mestu iq-test.co.uk so slovenski kandidati dosegli povprečni inteligenčni kvocient 110 (in še malo decimalk čez). V hrbet gledamo Tajcem, ki imajo povprečje 119, ter Albancem in Brazilcem, ki so nas prekosili za dobre štiri oziroma tri točke. Med tistimi, ki so za nami, najdemo večino zahodnoevropskih držav, Republiko Južno Afriko in ZDA. Tudi pri znanstvenikih smo še vedno v družbi najboljših Nekoliko drugačni so izsledki meritev, ki jih je na svoji spletni strani pregledno prikazal v Nemčiji živeči mladi češki matematik, jezikoslovec in glasbenik Jakub Marian. Vir njegovih podatkov sta velikokrat citirana znanstvena objava avtorja Rindermanna iz leta 2007 in knjiga avtorjev Lynn in Vanhanen, ki je nastala pet let pozneje.

Na zemljevidu Evrope takoj zaznamo razliko med zahodom in vzhodom Evrope, zahodnoevropske države, ki so pri britanskem spletnem mestu za nami, pa so po Marianovih meritvah večinoma za malenkost boljše od nas. Toda lahko nas tolaži, da je Slovenija še vedno v skupini modro obarvanih držav, torej tistih, ki so na stari celini dosegle najboljše rezultate. Albanija pri enih na vrhu, pri drugih na dnu Taista Albanija, ki je pri britanskih meritvah bila opazno nad Slovenijo, je v Marianovih meritvah najslabše ocenjena evropska država. Dokaz več, da je vse te rezultate treba jemati z rezervo, kajti zagotavljanje objektivnosti in nepristranskosti pri testih inteligence je zelo zahtevna naloga, poleg tega pa ne vemo nič o tem, ali so tisti, ki so reševali teste na posameznih spletnih straneh, ustvarili statistično reprezentativen vzorec. Ne nazadnje, na rezultate vplivajo tudi kakovost izobraževalnega sistema v neki državi in gospodarske razmere, ki lahko vplivajo na pogoje reševanja testov inteligenc.

Primerjati je treba primerljivo "Hrvati nimamo tako nizkega inteligenčnega kvocienta, kot nam poskušajo vsiliti," so prepričani novinarski kolegi zagrebškega časnika Jutarnji list. Ugotovili so namreč, da je sicer velikokrat citirani Rindemannov rezultat v primeru Hrvaške uporabljal podatke raziskave iz leta 1952, ki je merila zgolj 299 otrok v starosti med 13 in 16 let. Od daleč je torej jasno, da gre za meritev, ki je nepravilna, zastarela in nereprezentativna, zaradi česar ne more imeti znanstvene veljave. Prav tako gotovo ni primerljiva z vrednostmi preostalih držav, ki so jih gotovo dobili na drugačne (in pravilnejše) načine.

To žal ni ovira za pogost pojav, da pri tolmačenju zapletenih pojavov vsak vzame samo tiste podatke, ki mu ustrezajo, in jih tolmači tako, kot mu ustreza. Ne le pri kvocientih inteligence, temveč tudi pri marsičem, kar sestavlja naš vsakdan, tudi družbenih pojavov.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin