SiolNET. Novice Novice
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Slovensko morje je v dobrem "zdravstvenem stanju"

3

termometer

 | Foto:
"Zdravstveno stanje" slovenskega morja je dobro, meni raziskovalec na Morski biološki postaji Piran Lovrenc Lipej, obenem pa opozarja na nevarnosti, ki prežijo na morsko biodiverziteto.

Kot je pojasnil Lipej, sicer morski biolog, je slovensko morje nekakšna Noetova barčica, saj je zelo bogato po številu vrst - blizu 2000 jih je -, obenem pa premore relativno majhno število osebkov posamezne vrste. Morsko okolje je pri nas zelo raznoliko Razlogi za takšno pestrost so po njegovih besedah v nekoliko severnejši geografski legi, ki jo naseljujejo tudi "hladnoljubne" vrste, ter tudi v veliki prostorski raznolikosti našega morskega okolja, ki gre od peščenih, muljastih in skalnatih habitatov pa vse tja do npr. edinega travnika morske trave pozejdonke v tem delu Jadrana. Upada število sardin, sip in škampov Tržaški dnevnik Il Piccolo je sicer pred dnevi poročal o vplivu intenzivnega ribolova in globalnega segrevanja na izumiranje nekaterih živalskih vrst v Jadranskem morju. Tako naj bi za 12 odstotkov upadlo število sardin, za 13 odstotkov manj naj bi bilo sip in za 19 odstotkov manj škampov.

Segrevanje površinskih slojev morja Tovrstne upade pripisovati klimatskim spremembam predstavlja zelo pogumne domneve, ki pa jih je težko dokazati v praksi, opozarja Lipej. Priznava sicer, da smo tudi v Sredozemlju priča t.bi. tropikalizaciji oziroma segrevanju površinskih slojev morja, kar omogoča toploljubnim vrstam z juga, da se naselijo tudi v severnejših predelih Jadranskega morja.

Pojavljajo se nove, za te vode neznačilne vrste Poleg tropikalizacije se v Jadranskem morju soočamo tudi z bioinvazijo oziroma pojavom novih, tujerodnih vrst v jadranskih vodah. Toda za zdaj to ni imelo za posledico izginotja kakšne domače vrste, dodaja Lipej.

Lipej opozarja na netrajnostno rabo naravnih virov Biodiverziteto slovenskega morja sicer ogrožajo isti dejavniki kot drugod po svetu, pravi raziskovalec s piranske morske biološke postaje, in sicer so to degradacija habitatov, klimatske spremembe, bioinvazija, onesnaženje okolja ter po njegovi oceni najhujši dejavnik - netrajnostna raba naravnih virov.

Lipej tako izpostavlja prilov, torej ulov rib in drugih morskih organizmov, ki niso tarča ribičev, a se kljub temu ujamejo v mreže in poginejo. Prilov je v svetu vzrok izumiranja morskih psov, več vrst delfinov, karet in drugih želv, nekaterih morskih ptic ter ogromnega števila morskih nevretenčarjev.

V preteklosti je bilo problematično nabiranje morskih datljev Tropikalizacija in bioinvazija sta za zdaj v našem okolju relativno manj problematični, degradacija habitatov pa je bila zelo pereča v preteklosti, ko so potapljači razbijali morske datlje v skalah in s tem uničevali celotno z njimi povezano okolico.

Visoke koncentracije živega srebra v nekaterih ribah Po drugi strani je resen problem onesnaženje okolja, saj so strokovnjaki z Morske biološke postaje pri nekaterih vrstah rib na vrhu prehranjevalne verige ugotovili visoke koncentracije metilnega živega srebra, ki izvira iz idrijskega rudnika.

Kljub temu pa je slovensko morje le točkovno onesnaženo, trdi Lipej. Z drugimi besedami ima Luka Koper določene vplive na bližnje morje, a je slovenski akvatorij kot celota glede na njihove raziskave v tem pogledu v dobrem stanju.

Tri zavarovana območja Nenazadnje slovensko morje premore tri zavarovanja območja: Naravni spomenik Debeli Rtič, Naravni spomenik Rt Madona in Naravni rezervat Strunjan. Poleg njih pa je še predlog za zavarovanje že omenjenega rastišča pozejdonke med Koprom in Izolo.

Vse pogosteje se pojavljajo morski psi in kiti Pri tem Lipej našteje tudi opazovanja različnih vrst morskih psov in kitov v zadnjih letih, ki so bili prej prava redkost. "V našem akvatoriju vsako leto odkrijemo pojavljanje za slovensko morje novih, redkih ali manj znanih vrst," sogovornik podkrepi svoje trditve.

Seveda je zmanjšanje populacij nekaterih lovnih vrst - dejstvo je, kot pravi, da obstaja drastični trend upadanja ulova sardel v zadnjih dvajsetih letih - posledica prelova tj. ciljnega ribolova določenih vrst, ni pa zaradi tega nobena vrsta še izginila.

Izjemna in krhka raznolikost našega morja Biodiverziteta slovenskega morja je torej hkrati izjemna in tudi krhka, a zaenkrat niso vidne kakšne hujše posledice, sklene sogovornik.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin