Saharska solarna energija za Evropo

Še pred tremi leti se je zdelo, da bo Evropa velik del elektrike pridobila z gradnjo sončnih elektrarn v Sahari. Projekt Desertec je bil najambicioznejši solarni projekt na svetu. Podpirali so ga tako politiki kot industrija, skupno so v projekt želeli vložiti 400 milijard evrov. V Sahari bi zgradili velike sončne elektrarne, iz katerih bi po daljnovodih elektriko pošiljali v Evropo. Toda do zdaj, v treh letih po uradnem začetku projekta, se ni zgodilo nič. Postavili niso niti ene elektrarne. Španija ni podpisala sporazuma, po katerem bi daljnovod iz Maroka priključili na njihov sistem. Iz projekta sta se umaknila dva največja partnerja Siemens in Bosch. Na nedavni konferenci o projektu ni bilo nobenih pomembnih politikov. Zdi se, da so nad saharsko solarno energijo vsi obupali. Res je, da časi v Severni Afriki niso naklonjeni velikim projektom. Politična nestabilnost regije po arabski pomladi ne zagotavlja varnih naložb. Sodelovanje držav je negotovo, saj se spet poglabljajo zgodovinska nasprotja med severnoafriškimi državami. Poleg tega je vse večje povpraševanje po energiji tudi v Afriki, tako da niso več pretirano naklonjeni ideji izvažanja elektrike v Evropo. In ne nazadnje – finančna kriza je ohladila tudi navdušenje podjetij, da bi sodelovala v javno-zasebnem partnerstvu pri tako velikem projektu.

"Res je škoda, da se projekt ne razvija," je za Der Spiegel obžalovanje izrazil Wolfgang Knothe, eden izmed soustanoviteljev neprofitne organizacije Desertec Foundation, ki je začela projekt: "Ker nas politika ne podpira več, bom morali projekt ustaviti." Tudi Hans-Josef Fell, nemški parlamentarec in član Zelenih, je razočaran: "Politiki se bojijo, da jih bodo davkoplačevalci vprašali, kje je njihov denar."

Visoka vlaganja in draga elektrika Oklevanje politike je razumljivo. Projekti obnovljivih virov energije so dražji kot projekti, vezani na tradicionalna fosilna goriva, zato vedno potrebujejo vladne subvencije. Projekt sončnih elektrarn je še bolj zapleten kot projekt vetrnic na Severnem morju, ki jih gradijo v Nemčiji. Toda ker se Evropa počasi odmika od nuklearne energije, je treba razmišljati o alternativnih virih. S sončnimi elektrarnami v Sahari bi lahko proizvedli znaten del potrebne energije, zato so politiki na začetku projekt pozdravili in podprli. Celo kanclerka Angela Merkel je s pismom podrla projekt, "ki z združevanjem moči gospodarstva in politike omogoča realizacijo velikih idej". Zdaj, ko je treba storiti nekaj konkretnega, pa pomoči ni več.

"Vsi čakajo, kaj bodo storili drugi," meni Sven Teske, direktor sektorja za obnovljivo energijo pri Greenpeaceu: "V tej tišini vsi hvalijo projekt, a še vedno ne ukrepajo." Eden od razlogov je zgodovinsko nezaupanje. Nobena država ne želi biti odvisna od uvoza električne energije, zagotavljanje lastne energije je na vrhu seznama nacionalne varnosti vsake države. Še posebej si ne želijo energije uvažati iz tako nestabilnih in nepredvidljivih držav, kot so severnoafriške. Te dežele pa same ne zmorejo financirati tako obsežnega projekta. Na začetku bi 90 odstotkov energije iz Maroka, Tunizije in Egipta izvažali v Evropo, da bi povrnili evropsko investicijo. Pošiljanje elektrike po daljnovodih tako daleč pa je drago, zato so mnogi mnenja, da bi morali več elektrike prodati v Severni Afriki, tako pa se velika investicija ne bi hitro povrnila.

Toda kljub težavam volja za nadaljevanje projekta ostaja. V prihodnjem letu naj bi začeli graditi velike sončne elektrarne v Maroku. Mogoče se bo do končanja gradnje spremenila politična klima in bo povezovanje držav v energetskih projektih bolj samoumevno.