"Potrebujemo dobre ideje z vsega sveta, tudi iz Slovenije"

Doktor matematike Bruno Buchberger je pri naših severnih sosedih zelo znana oseba. Ne le na univerzi Johannesa Keplerja v Linzu, kjer je začel predavati pred natanko štirimi desetletji, temveč tudi na univerzi v svojem rojstnem Innsbrucku, kjer je leta 1966 doktoriral pod mentorstvom še enega velikega avstrijskega matematika Wolfganga Gröbnerja in kjer je začel predavati kot docent, nato pa postal redni profesor.

Teorijo svojega mentorja je nadgradil, danes tako v matematiki poznamo Buchbergerjev algoritem. Poznajo in spoštujejo ga tudi zunaj akademskih krogov, kar dokazuje tudi naziv Avstrijca leta v kategoriji znanstvenikov, ki mu ga je avstrijska strokovno-medijska žirija podelila leta 2010.

Ne le predavatelj, predvsem ustvarjalni podjetnik Čeprav se je kot redni profesor upokojil pred dvanajstimi leti, danes 72-letni Buchberger ni ustavil svojega zelo dejavnega življenja znanstvenika in raziskovalca.

Nadaljeval je delo vodje raziskovalnega inštituta za simbolno računanje univerze v Linzu, pred štirimi leti pa so mu podelili častno profesorsko mesto tudi na dunajski tehnični univerzi (že prej na nekaterih univerzah po vsej Evropi). Objavil je okrog tisoč znanstvenih del, a si hkrati nenehno prizadeval, da pri njegovem delu znanost ne bi bila sama sebi smisel in namen, temveč bi jo uporabil kot orodje za ustvarjanje delovnih mest in novih rešitev. Med drugim je tudi ustanovitelj in dolgoletni voditelj strokovnih revij in kongresov s področja njegove najožje raziskovalne dejavnosti – simbolnega računanja.

Na njegovi življenjski poti posebej navdušuje to, da je že pred četrt stoletja, ko pojma start-up še sploh nismo poznali, Buchberger pogumno ustanavljal številne ustanove, projekte in pobude, ki uspešno delujejo tudi danes. Med drugim je v sodelovanju z linško univerzo leta 1990 ustanovil tehnološki park Software Park Hagenberg, ki je še danes eden od najpomembnejših avstrijskih tehnoloških parkov za razvoj računalniških programov in kjer so mnoga mlada podjetja dobila potrebno podporo za zagon.

Software Park Hagenberg, v katerem je danes zaposlenih že okrog tisoč raziskovalcev, Buchberger uspešno vodi od prvega dneva do danes.

Karizmatičen predavatelj in sogovornik Znotraj "svojega" tehnološkega parka v Hagenbergu je Buchberger leta 1992 ustanovil tudi dodiplomski in doktorski študij uporabnega računalništva, ki ga je do zdaj uspešno končalo okrog 1.300 študentov z vsega sveta. Svoje izkušnje je posodil tudi svoji domači univerzi v Innsbrucku, ko je ustanavljala študij računalništva, deželama Gornja Avstrija in Tirolska ter avstrijski zvezni vladi kot svetovalec za politiko informacijskih tehnologij. Z vsem naštetim pa zajetnega seznama njegovih dosežkov in referenc nisem še niti pošteno začel.

Na Bruna Buchbergerja sem naletel na Dunaju skoraj po naključju, ko je medijem pojasnjeval, zakaj je pomembno, da ideje krožijo, in kakšno vlogo imajo pri tem strokovno-sejemski dogodki, kot je CeBIT v Hannovru za informacijske tehnologije. S svojim nastopom je takoj pritegnil vse poslušalce: brez branja zapiskov, spontano, igrivo, prilagodljivo, s pravo mero humorja, a odločno in prepričljivo.

"Vse države naredijo premalo za dobre ideje" "Avstrija potrebuje dobre ideje z vsega sveta, predvsem iz bližnjih držav, kot je Slovenija."Ko je to povedal, sem vedel, da ga moram dobiti na samem v tistih nekaj minutah, ki jih je imel po uradnem nagovoru na voljo, in mu zastaviti še nekaj vprašanj. Z veseljem je privolil, brez nadutosti in vzvišenosti, ki jo včasih zasledimo pri ljudeh na visokih položajih v akademskem (ali političnem) svetu. Ugotovila sva, da bi se lahko pogovorila v angleščini, nemščini ali italijanščini, opravičil pa se mi je, ker ne tudi v slovenščini, saj ta vendarle ni dovolj podobna ruščini, ki jo prav tako obvlada.

Vprašal sem ga, ali je po njegovem mnenju Avstrija država, ki zna izkoristiti dobre ideje od drugod. "Sploh ne, Avstrija naredi premalo, pravzaprav vse države naredijo premalo," je odgovoril. Trditev, da se vse države tega sveta do znanja vedejo zelo mačehovsko, je podkrepil s podatkom, da je v zadnjih dveh desetletjih svet ostal brez dveh milijonov delovnih mest za učitelje na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja.

Optimalno je sožitje znanosti in gospodarstva "Avstrija, tako kot vse države, spodbuja skoraj izključno izobraževanje lastnih državljanov, zato ji včasih uidejo dobre ideje celo iz neposredne bližine, tudi Slovenije," je povedal Buchberger. "V Hagenbergu smo ustanovili študijske programe, ki potekajo izključno v angleščini. Privabili smo veliko potenciala iz tujine, a zelo malo Avstrijcev, ki očitno raje študirajo v svojem domačem jeziku in tako ne izkoriščajo vseh možnosti pretoka idej. Že res, da ima avstrijska mladina dobre ideje, a jih ima tudi slovenska in mladina kjerkoli po svetu, vse te dobre ideje pa potrebujemo tudi v Avstriji."

Buchberger nikakor ne zagovarja tega, da mora biti država oziroma njeni davkoplačevalci končni plačnik vsega finančnega bremena izobraževanja in raziskav. "Kjer je le mogoče, se financiramo predvsem iz gospodarstva, saj s tem znanost dokazuje, da njeni dosežki ustvarjajo širšo družbeno dodano vrednost. S sodelovanjem znanosti in gospodarstva, seveda, kjer je to sploh mogoče, pa dobre ideje hitreje krožijo in porajajo nove, ki so tako še močnejši gonilnik razvoja in blaginje," je kratek pogovor za naš medij sklenil Buchberger.