Sreda, 4. 2. 2015, 9.52
8 let
"Potrebujemo dobre ideje z vsega sveta, tudi iz Slovenije"
Doktor matematike Bruno Buchberger je pri naših severnih sosedih zelo znana oseba. Ne le na univerzi Johannesa Keplerja v Linzu, kjer je začel predavati pred natanko štirimi desetletji, temveč tudi na univerzi v svojem rojstnem Innsbrucku, kjer je leta 1966 doktoriral pod mentorstvom še enega velikega avstrijskega matematika Wolfganga Gröbnerja in kjer je začel predavati kot docent, nato pa postal redni profesor.
Teorijo svojega mentorja je nadgradil, danes tako v matematiki poznamo Buchbergerjev algoritem. Poznajo in spoštujejo ga tudi zunaj akademskih krogov, kar dokazuje tudi naziv Avstrijca leta v kategoriji znanstvenikov, ki mu ga je avstrijska strokovno-medijska žirija podelila leta 2010.
Nadaljeval je delo vodje raziskovalnega inštituta za simbolno računanje univerze v Linzu, pred štirimi leti pa so mu podelili častno profesorsko mesto tudi na dunajski tehnični univerzi (že prej na nekaterih univerzah po vsej Evropi). Objavil je okrog tisoč znanstvenih del, a si hkrati nenehno prizadeval, da pri njegovem delu znanost ne bi bila sama sebi smisel in namen, temveč bi jo uporabil kot orodje za ustvarjanje delovnih mest in novih rešitev. Med drugim je tudi ustanovitelj in dolgoletni voditelj strokovnih revij in kongresov s področja njegove najožje raziskovalne dejavnosti – simbolnega računanja.
Na njegovi življenjski poti posebej navdušuje to, da je že pred četrt stoletja, ko pojma start-up še sploh nismo poznali, Buchberger pogumno ustanavljal številne ustanove, projekte in pobude, ki uspešno delujejo tudi danes. Med drugim je v sodelovanju z linško univerzo leta 1990 ustanovil tehnološki park Software Park Hagenberg, ki je še danes eden od najpomembnejših avstrijskih tehnoloških parkov za razvoj računalniških programov in kjer so mnoga mlada podjetja dobila potrebno podporo za zagon.
Software Park Hagenberg, v katerem je danes zaposlenih že okrog tisoč raziskovalcev, Buchberger uspešno vodi od prvega dneva do danes.
Na Bruna Buchbergerja sem naletel na Dunaju skoraj po naključju, ko je medijem pojasnjeval, zakaj je pomembno, da ideje krožijo, in kakšno vlogo imajo pri tem strokovno-sejemski dogodki, kot je CeBIT v Hannovru za informacijske tehnologije. S svojim nastopom je takoj pritegnil vse poslušalce: brez branja zapiskov, spontano, igrivo, prilagodljivo, s pravo mero humorja, a odločno in prepričljivo.
Vprašal sem ga, ali je po njegovem mnenju Avstrija država, ki zna izkoristiti dobre ideje od drugod. "Sploh ne, Avstrija naredi premalo, pravzaprav vse države naredijo premalo," je odgovoril. Trditev, da se vse države tega sveta do znanja vedejo zelo mačehovsko, je podkrepil s podatkom, da je v zadnjih dveh desetletjih svet ostal brez dveh milijonov delovnih mest za učitelje na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja.
Buchberger nikakor ne zagovarja tega, da mora biti država oziroma njeni davkoplačevalci končni plačnik vsega finančnega bremena izobraževanja in raziskav. "Kjer je le mogoče, se financiramo predvsem iz gospodarstva, saj s tem znanost dokazuje, da njeni dosežki ustvarjajo širšo družbeno dodano vrednost. S sodelovanjem znanosti in gospodarstva, seveda, kjer je to sploh mogoče, pa dobre ideje hitreje krožijo in porajajo nove, ki so tako še močnejši gonilnik razvoja in blaginje," je kratek pogovor za naš medij sklenil Buchberger.