Pod Teksasom zakopana nesojena prihodnost znanosti

14. marca letos je Veliki hadronski trkalnik (LHC, Large Hadron Collider) Evropske organizacije za jedrske raziskave (CERN) potrdil obstoj Higgsovega bozona, enega zadnjih neznanih osnovnih delcev v mozaiku standardnega fizikalnega modela. Peter Higgs in Francois Englert sta zaradi odkritja prejela Nobelovo nagrado za dosežke na področju fizike, ob čemer so številni nostalgični ameriški umi zmajali z glavo. Če bi njihov kongres pred dvema desetletjema postopal drugače, bi cenjeni medaljon morda lahko pristal onkraj Atlantika.

Leta 1983 je ameriško ministrstvo za energetiko v sodelovanju s prvim možem Fermilaba (vodilne ameriške raziskovalne ustanove na področju fizike delcev) in kasnejšim Nobelovim nagrajencem Leonom Ledermanom namreč začelo načrtovati največji eksperimentalni trkalnik delcev na svetu, Super-prevodni super trkalnik oziroma SSC (Superconducting Super Collider).

CERNov kompleks s 27-kilometrskim tunelom bi bil v primerjavi s pošastjo, ki bi morala biti zvita v bližini Dallasa, tretjega največjega mesta ameriške zvezne države Teksas in devetega največjega v ZDA, videti kot nedonošenček – načrtovan obseg trkalnika SSC je presegel 87 kilometrov. Za nameček bi se delci v SSCju zaletavali s konkretno večjo količino energije, posamezen proton bi bil namreč nabit s kar 20 teraelektronvolti (primerjava – protoni v CERNovem trkalniku LHC lahko dosežejo največ 7 teraelektronvoltov).

Zapletlo se je pri ceni. Ker so odgovorni projektanti leta 1987 ameriškemu kongresu sporočili, da bo celoten strošek operacije znašal najmanj 4,4 milijarde dolarjev, so bili kongresniki razdvojeni, saj je vesoljska agencija NASA podobno vsoto že vložila v razvoj Mednarodne vesoljske postaje (ISS). Kritike superprevodnega teksaškega trkalnika so predstavljale predvsem druge ameriške zvezne države in strokovnjaki z ostalih področij, ki so bili prepričani, da bi bilo sredstva mogoče porabiti veliko bolje.

Kongres so naposled prepričali, da si Združene države Amerike ne morejo privoščiti še enega milijardnega znanstvenega izdatka in čeprav se je projektu v prid poskusil vmešati celo takratni predsednik ZDA Bill Clinton, je ameriški kongres 21. oktobra 1993 kljub temu, da sta bili v projekt vloženi že dve milijardi dolarjev, uradno dokončno preklical nadaljni razvoj SSCja.

Na obstoj SSC danes spominja ogromen kompleks v širšem predmestju Dallasa, okrožju Waxahachie. Pod hišami, cestami in celo jezerom je tudi kos načrtovanega trkalnika, tunel, ki meri 22,5 kilometrov - nanj opozarja 17 prezračevalnih jaškov, ki kukajo skozi površje. Lastnik obsežne infrastrukture, ki bi lahko odgovore na nekatera nerešljiva vprašanja, ki jih človeštvu postavlja vesolje, morda priskrbela že zdavnaj, je lani sicer postala ameriška kemična korporacija Magnablend.