Pet znanstvenih dejstev o Soncu, ki jih morda še niste vedeli

Sonce je zelo povprečna zvezda Premer naše zvezde, ki je skoraj popolna krogla, znaša 1,39 milijona kilometrov, vanjo pa bi lahko spravili približno 1,3 milijona Zemelj. Sonce spada v kategorijo rumenih pritlikavk in je največja zvezda v lokalni skupini zvezd, a zelo povprečna glede na drugih nekaj sto milijard zvezd, ki domujejo v naši galaksiji, Rimski cesti. Kako velike so nekatere, preverite v tem prispevku.

Sonce ni večno Staro je približno 4,6 milijarde let. Znanstveniki ocenjujejo, da je trenutno približno na polovici svoje življenjske dobe. V stanju, ki je podobno današnjemu, bo še naslednjih 5 milijard let. Nato bo zvezdi zmanjkalo goriva (Sonce energijo proizvaja z zlivanjem atomov vodika v helij, postopek imenujemo tudi jedrska fuzija).

Začela se bo sesedati vase, njena zunanja plast pa se bo razširila, Sonce bo postalo rdeča orjakinja. V tem stanju bo Sonce tako veliko, da bo morda seglo celo do orbite Jupitra. Sčasoma bo zunanja plast izginila, ostalo bo le jedro oziroma bela pritlikavka. Tudi ta bo pozneje zbledela v teoretično obliko zvezde, ki ji znanstveniki pravijo črna pritlikavka, saj je tako hladna, da skoraj ne oddaja toplote ali svetlobe, in s tem praktično nevidna. Teoretično zato, ker naj bi bil čas, potreben za dokončen kolaps zvezde v črno pritlikavko, daljši od trenutno ocenjene starosti vesolja (13,8 milijarde let).

Sonce predstavlja 99,8 odstotka mase Osončja Kot vse druge zvezde je tudi Sonce nastalo v medzvezdnem oblaku prahu in plinov, ki mu rečemo meglica ali nebula. 99,8 odstotka vsega materiala v meglici je bilo porabljenega za rojstvo Sonca, samo 0,2 odstotka pa za vse planete, komete, asteroide in preostala kozmična telesa. Kakšno številko pa bi pokazala tehtnica, če bi nanjo postavili naše Sonce? Kar 1.989.000.000.000.000.000.000.000.000.000 kilogramov!

Sonce ni pri miru Glede na središče naše galaksije se premika s hitrostjo 800 tisoč kilometrov na uro. To seveda pomeni, da z isto hitrostjo skozi vesolje drvimo tudi ljudje na Zemlji, ki je zasidrana v orbito Sonca. Zemlja okrog Sonca sicer potuje s hitrostjo dobrih 100 tisoč kilometrov na uro.

Od začetka svojega obstoja je Sonce našo galaksijo obkrožilo vsega dvajsetkrat Tako kot Zemlja okrog Sonca tudi naša zvezda kroži okoli središča naše galaksije Rimske ceste, v katerem naj bi se nahajala supermasivna črna luknja. Orbita Sonca glede na dimenzije galaksije je seveda nekaj magnitud večja od Zemljine orbite okrog Sonca, saj Rimska cesta počez meri dobrih 100 tisoč svetlobnih let, Sonce pa je od njenega središča oddaljeno 25 tisoč svetlobnih let. Eno svetlobno leto ustreza 9500 milijardam kilometrov (ali 9,5 bilijona kilometrov). Odkar se po Zemlji potikamo ljudje, je Sonce sicer prepotovalo komaj dobro tisočinko poti okrog središča galaksije.