Ilka Štuhec
Torek, 14. 2. 2017, 12.03
6 let, 6 mesecev
Kdo je Erazem Stonič?
18-letnik, ki je z modelom posebne čistilne naprave konkuriral uveljavljenim inovatorjem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,70
7
Erazem Stonič je 18-letnik iz Vodic, ki je z modelom rastlinske čistilne naprave s solarnim dezinfektorjem na mednarodni tehnološki konferenci na Kitajskem požel veliko pozornost javnosti. Za svojo inovacijo je prejel deklaracijo podpore s podpisom predstavnikov sedmih držav.
Erazem Stonič, dijak četrtega letnika gimnazije Vič, ki je na ponedeljkovem glasovanju za ime tedna na Valu 202 ugnal celo novo svetovno prvakinjo Ilko Štuhec, bi zase bržkone dejal, da je povsem običajen najstnik, a že pogovor z njim razkriva, da ima razkošen potencial, ki so ga prepoznali tudi drugi.
Z raziskovalno nalogo je želel dopolniti in predstaviti enega izmed načinov prečiščevanja onesnažene vode, to je rastlinsko čistilno napravo z dodanim solarnim dezinfektorjem, ki omogoča prečiščevanje vode do pitne vode.
Mladenič, ki je na viški gimnaziji – ta je znana po mednarodnih dosežkih svojih dijakov – zelo aktiven v raziskovalni enoti, je za raziskovalno nalogo o rastlinski čistilni napravi s solarnim dezinfektorjem že na lanskem Srečanju mladih raziskovalcev Slovenije prejel zlato priznanje. Projekt je konec leta dostojno predstavil tudi na mednarodni tehnološki konferenci na Kitajskem, kjer so mu izročili deklaracijo s podpisi podpore predstavnikov iz sedmih držav.
-
Kliknite za predstavitev modela rastlinske čistilne naprave s solarnim dezinfektorjem
Kako do pitne vode? 1. V čistilno napravo natočite onesnaženo vodo. 2. Solarni dezinfektor izpostavite soncu. 3. Počakajte 40 minut. 4. Prelijte prečiščeno vodo. (Vir: Izsek iz predstavitve).
Kaj je glavni cilj raziskovalne naloge?
Glavni cilj njegove naloge je dopolniti in predstaviti enega izmed načinov prečiščevanja onesnažene vode, to je rastlinsko čistilno napravo z dodanim solarnim dezinfektorjem, ki omogoča prečiščevanje vode do pitne vode.
"Namen moje raziskovalne naloge je uporabiti naravne procese za čiščenje vode z upoštevanjem kemijske in mikrobiološke lastnosti onesnažene vode.
Erazem s solarnim dezinfektorjem, ki poskrbi za mikrobiološko čiščenje oz. zmanjšanje števila mikroorganizmov, ki onesnažujejo vodo. "Sistem ne odstrani vseh mikroorganizmov, ampak zmanjša njihovo skupno število, uniči pa vse škodljive," pojasnjuje Stojič.
Večina čistilnih naprav namreč vodo prečisti do sanitarne vode, ne doseže pa standardov, ki so določeni za pitno vodo," je pojasnil Stonič, ki mu je pridobivanje pitne vode iz rastlinske čistilne naprave predstavljalo velik izziv.
"S tem namenom sem našel rešitev – solarni dezinfektor, ki sem ga zasnoval po lastni zamisli in predstavlja inovacijo na področju delovanja rastlinskih čistilnih naprav."
S tehničnega vidika gre po njegovem mnenju za preprosto rešitev, primerno za izvedbo v praksi, ekonomsko sprejemljivo in učinkovito za pridobivanje pitne vode po veljavnih standardih.
"Dejstvo, da sta rastlinska čistilna naprava in solarni dezinfektor pri delovanju odvisna zgolj od sončne energije, pa potrjuje, da gre za primer zelene tehnologije, ki ustreza kriterijem trajnostnega razvoja in smotrnega gospodarjenja z vodo," je svojo inovacijo opisal v predstavitvi.
Kaj je rastlinska čistilna naprava?
Rastlinska čistilna naprava je naprava, ki poskrbi za kemično čiščenje voda. To pomeni, da odstrani delce iz onesnažene vode.
In kaj je solarni dezinfektor?
Solarni dezinfektor poskrbi za mikrobiološko čiščenje oz. zmanjšanje števila mikroorganizmov, ki onesnažujejo vodo. Sistem ne odstrani vseh mikroorganizmov, ampak zmanjša skupno število, uniči pa vse škodljive.
Avdio: Za več informacij o delovanju rastlinske čistilne naprave kliknite na avdioposnetek pogovora z Erazmom Stoničem
Paradni konj naloge: solarni dezinfektor
Rastlinsko čistilno napravo je razvijal v prvem in drugem letniku gimnazije, v tretjem pa jo je nadgradil s solarnim dezinfektorjem.
Rastlinska čistilna naprava poskrbi za kemično čiščenje voda. To pomeni, da odstrani delce iz onesnažene vode.
"Mislim, da je ravno ta paradni konj, ki je to raziskovalno nalogo ponesel tako daleč," je prepričan Stonič, ki verjame, da je v življenju ključno usvojiti čim več različnih znanj.
"Mislim, da ravno širok nabor različnih znanj omogoča, da lahko problem obdelamo iz številnih zornih kotov. Bolj ko študiraš, bereš, večja je baza znanja. Vse je lahko dodaten navdih za rešitev problemov," pravi mladenič. Dodaja, da so mu starši omogočili, da je poskusil različne dejavnosti (glasba, šport, angleški jezik), po njiju pa je podedoval predvsem predanost. Po očetu predanost športu, po mami pa delavnost, pravi.
V kakšni fazi je naprava trenutno?
Sistem rastlinske čistilne naprave s solarnim dezinfektorjem je trenutno v fazi funkcionalnega prototipa. To pomeni, da je testiran do točke, na kateri lahko potrdi, da deluje, a še ni primeren za prihod na trg.
"Preden bomo napravo spravili na trg, bodo potrebne še optimizacija in estetske izboljšave, načrtujemo pa še nekaj manjših dodatkov, ki bi olajšali vključitev tega sistema v že obstoječe rešitve. Čistilno napravo želimo ponuditi širšemu krogu uporabnikov, želimo, da je čim bolj dostopna in funkcionalna," razmišlja mladi inovator, "šele nato bo na vrsti izdelava industrijskega prototipa oziroma določitev tehnologije izdelave."
Kdaj in za koliko?
Kdaj bo naprava primerna za širšo uporabo, ni želel ugibati, upa pa, da bi bila na trgu dostopna že čez leto dni. Tudi kakšna bo cena izdelka, še ne ve, razmišlja pa že o zbiranju sredstev na platformah za množično financiranje, kar so mu predlagali tudi podjetniki, s katerimi se je pogovarjal na konferenci na Kitajskem.
Izsledke svoje raziskovalne naloge (Vpliv resveratrola na rast in razvoj rakavih celic) sta na Kitajskem predstavili še dve dijakinji viške gimnazije, Ana Menegalija in Tiana Kokalj.
Kje je Stonič predstavil inovacijo?
Erazem Stonič je svojo inovacijo predstavil na mednarodni konvenciji InternationalTechnology Transfer Convention, ki je namenjena prenosu tehnologij s poudarkom na inovacijah, ki sledijo načelom trajnostnega razvoja.
Kitajska kot hitro rastoča gospodarska sila potrebuje nove tehnologije in inovativne rešitve problemov, ki so povezani z razvojem na različnih področjih gospodarstva, zdravstva, izobraževanja in prometa, so o forumu zapisali na spletni strani viške gimnazije.
Pri pripravi naravoslovnega dela naloge je Stoniču pomagala profesorica Sonja Artač, pri pripravi na predstavitev v angleškem jeziku pa Maja Gerden.
Na Kitajskem sta izsledke svoje raziskave z naslovom Vpliv resveratrola na rast in razvoj rakavih celic predstavljali še dve dijakinji viške gimnazije, in sicer Ana Menegalija in Tiana Kokalj.
Trojka iz Slovenije je bila med najmlajšimi, če ne celo najmlajša na konferenci.
Več kot tisoč predstavitvam na konferenci so prisluhnili inovatorji in raziskovalci, ki so tudi sami predstavljali projekte in so na konvenciji iskali sodelavce in somišljenike, podjetniki in poslovneži, ki se poskušajo uveljaviti in po drugi strani inovatorjem pomagati rešitve spraviti na trg, ter lokalni veljaki, ki razpolagajo z veliko denarnimi sredstvi.
Dan ima še vedno samo 24 ur
Večji del prostega časa namenja športnemu plezanju, ukvarja pa se tudi s tekom in curlingom ter igra harmoniko.
Čeprav se zdi, da ima Erazmov dan več kot 24 ur, pa pravi, da jih samo zna dobro razporediti.
Dopoldne preživi v šoli, velik del prostega časa pa namenja športnemu plezanju, kjer se odmakne od raziskovalnega in šolskega dela, saj stena ne dopušča razmišljanja o čem drugem kot o njej.
"Mislim, da je ravno to ena od ključnih prednosti, ki jih prinaša plezanje. Ravno zato, ker se tam povsem odklopim, se potem lahko povsem osredotočim samo na eno stvar."
Igra tudi curling (njegov oče in stric sta med ustanovitelji tega športa v Sloveniji) ter občasno poprime za harmoniko. V teh dneh zelo malo spi, saj pozno v noč pripravlja prijavo za razpis na natečaj v Vietnamu. Teh je zdaj že vajen.
Prvega je izkusil že v prvem letniku srednje šole, ko je svojo raziskovalno nalogo o mali čistilni napravi predstavil v Sibiriji na konferenci Unesca za ohranjanje naravne in kulturne dediščine v povezavi z vodami in prejel prvo nagrado za najboljši šolski projekt šol v mreži Unesco.
Prihodnost vidi v biotehnoloških vodah
Letos ga čaka matura, nato pa oktobra prestop v nov svet, študijski. Glede na njegovo nagnjenost k naravoslovnim vedam, predvsem biologiji oziroma ekologiji ("Da, na tem področju sem vedno imel zelo veliko vprašanj."), ga želi nadaljevati na biotehniški fakulteti, smer biotehnologija.
7