Leto 2015 bo imelo sekundo več

Minuta ima 60 sekund, smo se naučili že zgodaj v otroštvu, vendar pa bo zadnja minuta zadnjega dneva letošnjega junija imela eno sekundo več, torej skupaj 61. Uradno štetje časa bo takrat med 23. uro 59 minutami in 59 sekundami 30. junija ter časom 0:00:00 prvega julija po referenčnem koordiniranem univerzalnem času (UTC) dodalo še eno sekundo, kar bo imelo uradno oznako 23:59:60. Ker je naš srednjeevropski časovni pas v obdobju poletnega računanja časa dve uri pred referenčnim časom UTC, bomo pri nas dodatno sekundo pravzaprav dobili prvega julija natanko pred drugo uro zjutraj. Majhne razlike v trajanju vrtenja Zemlje okrog svoje osi Popravek je nujen zato, da bi štetje sekund ostalo usklajeno s trajanjem vrtenja Zemlje okrog svoje osi, to pa je zdaj vsak dan za približno dve tisočinki sekunde daljše. Vendar tudi ta trend ni stalen in ponovljiv, zato ni mogoče dolgoročno napovedati, kdaj bi bil potreben in smiseln naslednji tovrsten popravek. Ta majhna, a vendarle merljiva odstopanja nastajajo zaradi gravitacijskih učinkov drugih vesoljskih teles.

Prav zaradi tega "drsenja" in nestalnosti je bila prvotna definicija sekunde, ki je bila vezana na trajanje vrtenja Zemlje okrog svoje osi, spremenjena in je zdaj vezana na pojave v atomu cezija, ki so časovno popolnoma ponovljivi. Posledično je treba zaradi majhnih, a vendarle prisotnih razlik v trajanju vrtenja Zemlje občasno ure popraviti, kot se bo to zgodilo 30. junija letos. Popravek se ne zdi vreden vsem Drugače misleči menijo, da so napake, ki bi ostale brez teh popravkov, v vsakdanjem življenju zanemarljive in bistveno manj obremenilne kot morebitne težave računalniških sistemov. Vsem, ki menijo, da se bo brez popravkov zgodilo, da bomo imeli polnoč sredi belega dne, odgovarjajo: "Čez koliko stoletij?"

Ta računalniška težava je na prvi pogled morda videti kot milenijski hrošč ob prehodu v leto 2000, za katerega se je na srečo izkazalo, da je bil večinoma manj težaven, kot so napovedovali. Razlika pa je vendarle velika: pri milenijskem hrošču ni šlo za spremembe v računanju časa, temveč le za to, da bi se pri tistih sistemih, ki niso imeli predvidenih štirih mest za računanje letnice, letnica 2000 zapisala le kot 00 in posledično napačno obravnavala kot leto 1900. Tu pa gre dejansko za (majhno, a vendarle) spremembo v računanju uradnega časa, na katero vsi sistemi le niso pripravljeni. Lekcija je lahko boleča Od leta 1972, ko so začeli izvajati tovrstne nujne popravke, smo sekundo dodajali že 25-krat, nazadnje leta 2012. Večina te sekunde najbrž sploh ni zaznala, a tistega dne se dobro spomnijo skrbniki računalniških omrežij velikih računalniških podjetij in ponudnikov storitev, ki se ne znajo kosati s "prestopno sekundo". Velike in odmevne težave so imeli Reddit, LinkedIn, Gizmodo in Foursquare. Sistemi, ki jo napačno zaznajo kot ponovljeno, se odzovejo s sporočilom o sistemski napaki, ta pa lahko celoten računalniški sistem preobremeni ali celo ustavi, poročajo svetovni mediji. Nenapovedljiva dodatna sekunda Precejšnje težave programerjem povzroča dejstvo, da se "prestopna sekunda" ne dogaja v pravilnih presledkih in na dolgo vnaprej določenih terminih, zato je ne morejo predvideti v svoji programski kodi. Zaradi tega se lotevajo različnih premostitvenih zvijač: Google bo najverjetneje 30. junija čez dan postopoma dodajal milisekunde svojim strežnikom, zato upočasnjenih strežnikov dodatna sekunda ne bo zmotila, saj jo bodo postopoma "požrli". Verjetno najlažji, ne pa komercialno najprivlačnejši način pa je izklop sistema kakšno minuto pred prestopno sekundo in ponoven zagon tako po njej – ure se bodo uskladile brez bolečin, a začasno nedelujoči sistemi lahko povzročijo drugačne nevšečnosti in predvsem nezadovoljstvo.

Nekateri strokovnjaki opozarjajo tudi na težave, ki bi jih ta dodatna sekunda lahko povzročila sprejemnikom GPS in drugim navigacijskim sistemom. To bi sicer lahko povzročalo nevšečnosti v prometu, predvsem letalskem, a obenem tudi najprevidnejši opozarjajo, da so to bolj kot ne samo mogoči scenariji, ne zelo verjetna nevarnost. Prestopna leta so lažje napovedljiva kot dodatne sekunde Medtem ko z dodatnimi sekundami popravljamo štetje časa ob majhnih odstopanjih trajanja vrtenja Zemlje okrog svoje osi, z dodatnim 29. februarjem na prestopna leta upoštevamo, da vrtenje Zemlje okrog Sonca traja 365,2422 dneva. Prestopno je vsako četrto leto, naslednje bo leto 2016, z redkimi izjemami: leta, ki so deljiva s sto niso prestopna, razen če so hkrati deljiva s 400. To pomeni, da leti 1900 in 2100 nista bili prestopni, leto 2000 pa je vendarle bilo. S tem mehanizmom prestopnih dni bo po preteku tisočih let odstopanje med koledarskim letom v gregorijanskim koledarju in vrtenjem Zemlje okrog Sonca znašalo (komaj) tri ure, takrat pa se bo s tem gotovo moral ukvarjati kdo drug, ne mi.