Ledeni oklep proti ledenim kroglicam

Toča nas v Sloveniji preseneti vsako leto. Pojavi se lahko nad katerimkoli delom naše države, običajno pa poleti, ko je tudi največ neviht. Toča je časovno ter krajevno zelo omejen pojav. Njeno natančnejše napovedovanje ali opozarjanje nanjo je za zdaj še bolj ali manj nezanesljivo, saj na njen nastanek vpliva veliko dejavnikov.

Od maja do septembra V Sloveniji imajo zrna toče velikost od graha do oreha, izjemoma so velika tudi kot kurje jajce. Razvoj nevihtnih oblakov in morebiten pojav toče lahko spremljamo s pomočjo meteorološkega radarja, navaja Arso v poročilu o toči.

Praviloma se toča na ozemlju Slovenije pojavlja v obdobju od maja do septembra, ko je tudi glavno vegetacijsko obdobje za večino pridelkov. Tako se lahko zgodi, da brez letnega pridelka ostanejo celotna območja, nemalokrat pa sadovnjaki in vinogradi utrpijo trajne poškodbe, poročajo na spletni strani Naravne nesreče.

V strukturi vseh naravnih nesreč v preteklih letih se toča z 12 odstotki uvršča na tretje mesto, za sušo in neurji.

Toča v velikosti jajca leta 2004 Silovito neurje s točo je avgusta 2004 prizadelo občini Slovenske Konjice in Zreče, ki je s točo v velikosti jajca za seboj pustilo pravo razdejanje. Samo v občini Slovenske Konjice je bilo poškodovanih 15 ljudi in 1046 objektov.

Leta 2008 je toča na območju Šempeter-Vrtojba povzročila za okoli 11,5 milijona evrov škode. Tudi drugod po Sloveniji je bilo povzročene veliko škode, na veliko pridelovalnih površinah je bilo takrat uničenih tudi 90 odstotkov vseh pridelkov.

Maja 2013 je toča najbolj prizadela Savinjsko dolino, v istem letu pa nas je neurje s točo doletelo še junija in julija.

Uničujoči ledeni oklep Če smo ledenih kroglic nekoliko vajenih, pa nas je letos februarja zagotovo presenetil ledeni oklep, ki je zajel celotno Slovenijo.

Nazadnje nas je sicer žled prizadel januarja 2010 in največ škode povzročil na območju Brkinov, pa tudi na Postojnskem in Brežiškem.

Žled je sicer značilen predvsem za jugozahodni del Slovenije, še posebej za Brkine. Tam se žled debeline okoli pet centimetrov pojavlja v približno tridesetletnih presledkih. Leta 1980 je bila plast ledu debela do deset centimetrov, v Idrijskem hribovju pa so leta 1984 namerili tudi več kot 15 centimetrov debel sloj ledu.

Novembra 1985 je žledolom poškodoval gozdove v kranjskem gozdnogospodarskem območju, in sicer na površini okoli 21 tisoč hektarjev.

Žledolom v kombinaciji s snegolomom je konec leta 1995 in v prvih dneh leta 1996 poškodoval osem odstotkov površine slovenskih gozdov, podobno pa je bilo tudi leto pozneje, v zimi 1996/1997.