Kako lahko 200 let star kit pomaga, da bomo tudi ljudje živeli dlje

Britanski znanstveniki so razkrili genski zapis kita glavača, kita, s katerim bi lahko prišli do nekaterih koristnih informacij o tem, kako živeti dlje in kako biti odporen proti boleznim. Kit glavač namreč lahko živi tudi do 200 let in je sesalec, ki je izjemno odporen proti boleznim.

Miši se starajo od 20- do 30-krat hitreje kot človek, pa ne vemo, zakaj "Ena največjih skrivnosti v biologiji je razumevanje razlik med vrstami, vključno razlik v staranju," je za CBS News povedal Joao Pedro de Magalhaes, vodja ekipe znanstvenikov iz Univerze v Liverpoolu.

" Miši se na primer starajo od 20- do 30-krat hitreje kot človek, pa ne vemo, zakaj. Tudi primati, ki so bolj v sorodu z nami, se starajo hitreje. Verjetno obstaja kakšna genetska osnova, zaradi katere se ljudje staramo počasneje kot šimpanzi in prav tako mora biti neka genetska osnova, zaradi katere kiti glavači živijo tako dolgo in so hkrati odporni proti številnim boleznim," je pojasnil znanstvenik.

Ko so primerjali kitov genom z drugimi sesalci, so odkrili razlike v genih kita, ki so povezane predvsem s popravilom DNK, celičnim ciklom, rakom in procesom staranja. Vse to bi lahko pomagalo pojasniti dolgo življenjsko dobo in vitalnost teh največjih sesalcev.

Gre sicer za največjo žival, katere genski zapis jim je uspelo odkriti, hkrati pa je to tudi prvi kit, piše Reuters.

Znanstveniki zdaj upajo, da jim bo z tem podatkom uspelo odkriti tudi skrivnost dolgega in zdravega življenja in da bodo to znanje lahko uporabili tudi za izboljšanje in ohranjanje človeškega življenja.

Prehranskega dopolnila še nekaj časa ne bo Čeprav najnovejše ugotovitve dajejo upanje, pa Magalhaes opozarja, da bo trajalo več let, preden bodo vedeli, ali lahko ti geni vodijo do morebitnih novih zdravil ali zdravljenj za ljudi. "Še nekaj časa na policah trgovin ne bomo mogli kupiti prehranskega dopolnila kita glavača," se je pošalil.

"Idealni scenarij bi bil, da bi kitu glavaču vzeli gen in ga dali miši, da bi videli, če bo potem ta miš varna pred obolenjem za rakom in če bo živela dlje. Vendar so to zelo dragi eksperimenti, za katere pa trenutno nimamo denarja. Bomo pa v prihodnosti zagotovo zasledovali te cilje," je še dejal.