Dino Budimilić ujet na azijskih letališčih kot Tom Hanks v filmu Terminal

Se spomnite filma Terminal iz leta 2004 s Tomom Hanksom v glavni vlogi? O priseljencu iz neke namišljene države, ki je ostal ujet na newyorškem letališču John F. Kennedy zaradi zapletov z dokumenti in birokracijo? Ni preveril pri zanesljivem viru Zgodba v filmu je bila izmišljena, a se je nekaj zelo podobnega zadnje štiri dni dogajalo hrvaškemu državljanu Dinu Budimiliću, ki je, delno zaradi svoje napake, še bolj pa zaradi spodrsljaja letalske družbe Air Asia, ostal ujet na terminalih letališč tajskega, malezijskega in filipinskega glavnega mesta.

Dino je z letalsko družbo Air Asia želel priti iz Manile v Bangkok. Izvirni greh je bilo to, da se ni prepričal, ali hrvaški državljani za Tajsko potrebujejo vstopni vizum ali ne, z bežnim preverjanjem na očitno nezanesljivem viru je dobil napačen podatek, da zanj vizumske obveznosti od letos naj ne bi bilo več. Če bi preveril na spletnih straneh hrvaškega ministrstva za zunanje in evropske zadeve, bi se lahko hitro in nedvomno prepričal, da potrebuje vizum za Tajsko, ampak ne bomo zvonili po toči …

Mimogrede, na spletnih straneh slovenskega zunanjega ministrstva piše, da za slovenske državljane "za turistično bivanje do 30 dni vizum ni potreben. Za več informacij je treba kontaktirati veleposlaništvo Kraljevine Tajske na Dunaju." Enak podatek je naveden tudi na spletnih straneh tajskega zunanjega ministrstva, medtem ko Hrvaške ni na seznamu držav, ki so izvzete iz tajske vizumske obveznosti. Spodrsnilo tudi uslužbencu letalske družbe Dinovo zmotno prepričanje je potrdil uslužbenec letalske družbe Air Asia, ki je ob prijavi na polet podatek tudi sam preverjal in prišel do enakega napačnega sklepa: od letos ne potrebujete vizuma za Tajsko. Narobe.

Ob prihodu na letališče v Bangkoku so ga zavrnili. Predlagali so mu, da se vre v Kuala Lumpur in v Maleziji, kjer ne potrebuje vstopnega vizuma, poskusi urediti tajski vizum. Napako so pripisali letalski družbi, ki bo za to prejela tudi kazen tajskih oblasti, saj je na krov sprejela potnika, ki ni imel pogojev za vstop v državo. Letalska družba mu je vzela potni list Zgodba se je za nesrečnega Rečana pravzaprav šele začela. Zaradi deportacijskega postopka so tajske oblasti njegov potni list predale letalski družbi, ne njemu, ob prihodu v Kuala Lumpur pa ga malezijske oblasti niso spustile v državo, češ da ni imel letalske vozovnice za prihod v Malezijo in odhod iz nje.

Dino je sicer prepričan, da bi s potnim listom v svoji roki neovirano vstopil v Malezijo, a bilo je že prepozno – tudi malezijska imigracijska služba mu je prižgala rdečo luč. Še vedno pa ostaja nepojasnjeno, s kakšnim argumentom je letalska družba zadrževala njegov potni list, a vsak, ki je potoval zunaj Evrope, ve, da je odnos oblasti in uradnikov do dokumentov in uradnih žigov v Aziji precej drugačen (predvsem bolj rigiden) kot pri nas. Tajska ga je dala na črno listo Medtem je tajska imigracijska služba (kdo ve, zakaj) Dina uvrstila na seznam neželenih oseb, kar bi Dino lahko razčistil šele na tajskem veleposlaništvu – do katerega ni mogel priti, ker je bil ujet na letališču v Kuala Lumpurju.

Edina možnost je bila, da se z družbo Air Asia vrne v Manilo, kjer se je njegova kalvarija začela, a tu za mladeniča še ni bilo konca presenečenj. "Kako lahko prihajate, če še niste odšli?" Ob vrnitvi v Manilo je na terminalu 4 doživel nov šok. Čeprav je z istim potnim listom že večkrat pripotoval na Filipine, tokrat ni šlo. Imel je namreč izstopni žig Filipinov, po tem pa nobenega vstopnega žiga neke druge države. Urada razlaga filipinske imigracijske službe je bila: začeli ste odhod s Filipinov, a ga niste končali, zato ne morete še priti nazaj, je zapisal Dino.

Morda se sliši absurdno, a vrata Filipinov so zanj ostala zaprta. Vsaj toliko so mu ustregli, da so ga prestavili s terminala 4 na terminal 3, kjer se je lahko ulegel na posteljo. Dino je vedno bolj izgubljal potrpljenje – priznal je svojo napako, a vendarle vztrajal, da je za to odgovorna letalska družba, ki mu je dovolila vkrcanje brez ustreznega vizuma. Njegovo prepričanje dokazujejo tudi kazni, ki jih je Air Asia zaradi Dina prejela tako od tajskih kot tudi malezijskih oblasti.

Toda letalska družba ni pripravljena kriti vseh stroškov, ki so ob tem nastali. Ponujajo mu sicer pomoč, a imata Dino in Air Asia različne poglede na to, koliko je ta celovita, ustrezna in učinkovita. Po žiga v Malezijo in potem nazaj v Manilo Po večdnevnem tavanju po manilskem letališču se je nekaj vendarle premaknilo. Malezijske oblasti so Dinu dovolile vstop v državo, čeprav so ga pred nekaj dnevi zavrnile. Dino je tako – ni napaka – danes poletel iz Manile v Kuala Lumpur, da bi tam dobil vstopni in izstopni malezijski žig, ki mu bo omogočil vrnitev v Manilo, kjer mu bodo potem odobrili vstop. Torej dobrih šest ur na dveh poletih, da bi mu dovolili vstop v državo, v kateri je že bil. Ko se podre zaporedje Predlagal je, da bi tja in nazaj letel samo njegov potni list, češ da je že bil v Maleziji pred nekaj dnevi, a to ni bilo izvedljivo. Zakaj se sploh mora vrniti na Filipine? Ker od tam leti domov prek Hongkonga. Zakaj ga ne sprejmejo na polet, če je že na manilskem letališču? Ker je obtičal na območju prihodov in ker potrebuje izstopni žig z datumom svojega poleta, ne velja pa stari izstopni filipinski žig. Šola za vse življenje (in druge) Dino o svoji zgodbi poroča predvsem na svojem profilu na Facebooku, kjer med drugim toži nad nezanesljivim in počasnim delovanjem letaliških internetnih povezav za potnike. Vsekakor je to edinstvena dogodivščina, dodobra je spoznal zračni prostor jugovzhodne Azije in se za vse življenje naučil, kako pomembno je preveriti, kaj je treba urediti pred prihodom v neko državo.