Arhitekturne rešitve, ki bodo oživile onesnažena mesta

Sredi tega stoletja bodo naša mesta verjetno toplejša in hrupnejša, vremenske spremembe bodo izrazitejše, odnos med naravo in urbanimi območji pa bolj napet. Že danes sicer mesta ustvarijo 40 odstotkov vseh ogljikovih emisij, primanjkuje prostora, stavbe pa so bile zgrajene ob predpostavki, da se klimatske razmere ne bodo spreminjale. Zgradbe so ustvarjene samo za ljudi, ne druge življenjske oblike, in za večinoma suha območja, zato ob prisotnosti vlage hitreje propadajo. Številni arhitekti zato opozarjajo, da moramo nove stavbe bolj prilagajati naravi. Večina njihovih predlogov gre predvsem v smeri učinkovitejše rabe virov. Novi materiali se lažje spreminjajo in hitreje prilagajajo spremenljivim zahtevam urbanega okolja. Družba Paris Habitat, največji lastnik pariških socialnih stanovanj, tako za ogrevanje uporablja toploto mestne podzemne železnice, hiša nemškega podjetja BIQ pa za ogrevanje, hlajenje in električno energijo uporablja biološko fasado iz alg. Obstajajo tudi načrti za cela mesta iz naravnih materialov. Raziskovalci z univerze v Glasgowu razvijajo protocelice – kemikalije, ki posnemajo naravne procese –, iz kateri bodo naredili barvo za izločanje ogljika iz ozračja. Na univerzi v Surreyju iz bakterij izdelujejo material za fasade. Ko most ni več samo cesta nad reko Želja po sobivanju z naravo povsod po svetu vpliva tudi na vsakdanjo arhitekturo. V južnokorejski prestolnici Seul naj bi tako zgradili most Paik Nam June Media, ki pa bo precej več kot le most. V tej drzni zgradbi bodo namreč park, nakupovalno središče, kongresni center in muzej, na strehi pa bodo sončne celice. Tovrstne zasnove spreminjajo naš pogled na mostove – ti niso več samo način za prečkanje naravnih ovir, ampak tudi prostor za življenje in delo. Nekaj predlaganih projektov si lahko ogledate v spodnji fotogaleriji.

Vedno več ljudi danes namesto gradnje iz uvoženih materialov raje uporablja moderne tehnologije za spreminjanje lokalnih materialov. Markus Kayser tako na gradbiščih s sintiranjem (proces izdelave končnih izdelkov iz prahu s segrevanjem na zelo visokih temperaturah) iz peska izdeluje steklo, Ginger Krieg Dosier pa iz peska in bakterij dela opeke.

Biološki materiali v vesolju? Predlagane ekološke rešitve se ne nanašajo le na zgradbe na Zemlji. Skupina znanstvenikov namreč pripravlja koncepte za projekt Persephone (v grški mitologiji je Perzefona boginja podzemlja), ki je del iniciative Ikar – načrta, po katerem bi v prihodnjih stotih letih izdelali vesoljsko plovilo za medzvezdno potovanje. Raziskovalci predlagajo, da bi notranjost plovila izdelali iz bioloških materialov. Ideja ni uporabna samo za vesoljska potovanja, saj bi lahko pomagala rešiti tudi težave s pomanjkanjem naravnih virov, s katerimi se srečujemo v velemestih na Zemlji.

Čeprav so nekateri od teh načrtov še v povojih, so pomembni za spreminjanje našega pogleda na gradnjo, materiale in način življenja v mestih. Naravni materiali se namreč lažje prilagajajo spreminjajočim se potrebam urbanih območij, predvsem hitri rasti prebivalstva. Poleg tega zdržijo dlje kot današnji gradbeni materiali, zaradi česar bo človeštvo nekoč mogoče preraslo svojo odvisnost od procesov industrijske proizvodnje.