Mladim kmetom na voljo od 18.600 do 45 tisoč evrov pomoči

Na agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja od danes pa do 18. septembra sprejemajo vloge na razpis za pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2015.

Razpis je namenjen pomoči mladim kmetom za vzpostavitev kmetije in kmetijske dejavnosti. Upravičenci so vsi, ki: – so na dan oddaje vloge stari od 18 do vključno 40 let, – imajo ustrezno znanje in usposobljenost, – prvič vzpostavljajo kmetijo.

Na razpisu je mladim kmetom skupaj na voljo 12 milijonov evrov, od tega - 8,4 milijone evrov za mlade kmete z zaposlitvijo na prevzeti kmetiji, - 3,6 milijona evrov za preostale mlade kmete.

Od 18.600 do 45 tisoč evrov pomoči Kot nam je pojasnila Maja Rakič z agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, bo posamezni upravičenec prejel pavšalno pomoč, in sicer: - 45 tisoč evrov, če je na prevzeti kmetiji zaposlen ali se namerava zaposliti, oz. - 18.600 evrov, če na kmetiji ni zaposlen.

Če bo število vlog preseglo razpoložljiva sredstva, bodo prejemnike pomoči določili na podlagi točkovanja po razpisnih merilih. Med temi so: - starost, - izobrazba, - vključenost kmetije v sheme hrane, - vključenost kmetije v ukrep dobrobit živali, - vključenost upravičenca v izobraževanje - lokacija kmetijskega gospodarstva.

Prejemniki pomoči imajo več obveznosti, med drugim se morajo na prevzeti kmetiji zaposliti v devetih mesecih od izdaje odločbe o pravici do sredstev, voditi kmetijsko knjigovodstvo, ostati nosilec in lastnik kmetije ter opravljati dejavnost do izplačila drugega obroka, v tem času tudi ne smejo skrčiti kmetijske dejavnosti.

Slovenske kmetije še vedno v rokah starejših Namen razpisa je spodbujanje mladih h kmetijski dejavnosti ter prevzemanju kmetij od starejših. V preteklem programskem obdobju so, glede na podatke agencije za okolje, razpisi spodbudili več kot 2600 mladih kmetov, da so se odločili za kmetijsko dejavnost.

Kljub temu so slovenske kmetije še vedno v rokah starejših kmetov. Dve tretjini nosilcev kmetijskih gospodarstev je namreč starejših od 55 let, medtem ko ni občine, kjer bi vsaj polovico kmetij vodili mlajši od 55 let.

"Želimo, da se obrat prenosa kmetij s starejših na mlajše vrti nekoliko hitreje. Ta sredstva mladim sicer ne bodo omogočala nekih večjih investicij, bodo pa vsekakor dobrodošla za vse, ki razmišljajo o prenosu dejavnosti na mlajše generacije, ki imajo nov zagon, ideje in nov način razmišljanja," pravi vodja sektorja za kmetijstvo in gozdarstvo na kmetijsko gozdarski zbornici Anton Jagodic.

Dodaja, da je zanimanje glede na povpraševanja, klice in udeležbo na regijskih predstavitvah precej veliko.

Kje peša slovensko kmetijstvo Z razpisom želi ministrstvo za kmetijstvo tudi spodbuditi zaposlovanje v kmetijski dejavnosti in predvsem izboljšati konkurenčnost kmetijskih gospodarstev.

Posamezne kmetijske panoge so namreč v zadnjih letih doživele padec konkurenčnosti, predvsem prašičereja, vrtnarstvo, zaradi vremenskih razmer tudi poljedelstvo, v zadnjem letu zaradi padca mlečnih kvot pa še mlečni sektor, pojasnjuje Jagodic.

Kar zadeva samo pridelavo hrane za domačo porabo, pa pravi, da se je ta zaradi sprememb v potrošnji in zahtevah potrošnikov po vstopu Slovenije v Evropsko unijo zmanjšala. "Glede na dolgoletne podatke je zaznati padec pri zelenjavi, krompirju in prašičjem mesu, tega so kmetje včasih pridelali več za slovenske potrošnike."

Na to sta vplivali tudi gospodarska kriza in velika brezposelnost, zaradi česar mnogi ne morejo gledati na kakovost, temveč le na ceno. Kljub temu je po navedbah Jagodica zakon o promociji v zadnjih letih trend povpraševanja po slovenski, lokalni hrani spet obrnil na bolje.