Sobota, 17. 11. 2018, 14.45
6 let
Je učiteljicam dovolj tega, da vsako leto menjajo službo?
Medtem ko so še pred nekaj leti mladi učitelji delali brezplačno, zgolj za malico in prevoz, zdaj po nekaterih šolah že težko najdejo kader, ki bi nadomeščal porodniške dopuste in bolniške odsotnosti. Preverili smo, ali so se razmere na področju zaposlovanja pedagoškega kadra že toliko izboljšale.
Še pred nekaj leti so mladi učitelji po koncu študija zelo težko prišli do prve zaposlitve. Do prvih izkušenj, ki so potrebne za opravljanje njuno potrebnega strokovnega izpita, so številni prišli tudi z brezplačnim delom, ko so dobili le za malico in prevoz.
Zdaj je očitno drugače, po neuradnih informacijah smo izvedeli, da imajo po nekaterih šolah že težave s pridobivanjem učiteljskega kadra. Težava so predvsem začasna nadomeščanja, kot so porodniški dopusti in bolniške odsotnosti, ko na razpis za delo za določen čas ni odziva.
"Teh podatkov nimamo, da bi lahko potrdil, da gre za trend. Verjamem pa, da so to opozorila," navaja glavni tajnik sindikata vzgoje in izobraževanja (SVIZ) Branimir Štrukelj. Po njegovih besedah je takšen položaj mogoče pojasniti z delnim izboljšanjem razmer na področju zaposlovanja učiteljev.
Zaposlovanje učiteljev se je v zadnjih letih povečalo tudi zaradi večjih generacij otrok, poudarja Branimir Štrukelj.
"Verjetno se je ta rezervni bazen učiteljev, ki imajo pogoje za zaposlovanje in ne dobijo službe, zmanjšal. In da je hkrati že možnost za mlade učiteljice in učitelje, da lahko računajo na to, da bodo dobili zaposlitve za nedoločen čas. Prijavijo se na več razpisov in če je en takšen, ki je za nedoločen čas, čakajo na tistega. Razlika je ogromna, kar zadeva kredite in drugo," pravi Štrukelj.
Na zavodu skoraj tisoč pedagoških delavcev
Na zavodu za zaposlovanje je bilo konec septembra registriranih 973 iskalcev zaposlitve s pedagoško izobrazbo. Med njimi prevladujejo učitelji razrednega pouka in športne vzgoje, sledijo učitelji slovenskega jezika in likovne pedagogike. Glede na zaposlitvene cilje pa je bilo največ predmetnih učiteljev v osnovni šoli in učiteljev splošnoizobraževalnih predmetov v srednjih šolah in vzgojiteljev v dijaških domovih.
Število brezposelnih učiteljev zadnjih petih letih ni bistveno nihalo, največ jih je bilo konec leta 2015, najmanj pa lani:
- 2013: 766 brezposelnih pedagogov
- 2014: 786 brezposelnih pedagogov
- 2015: 803 brezposelnih pedagogov
- 2016: 732 brezposelnih pedagogov
- 2017: 611 brezposelnih pedagogov
Število zaposlenih na področju vzgoje in izobraževanja se je v zadnjih petih letih po podatkih statističnega urada povečalo za 3.300.
Na SVIZ-u navajajo, da so ravnatelji ohranili navado iz časa krize in namesto zaposlovanja novega kadra raje dodatno obremenijo obstoječe učitelje, ki za to dobijo nekaj dodatka, kar je ceneje.
Letos razpisanih že skoraj sedem tisoč prostih delovnih mest
Letos je bilo od januarja do septembra skupno na zavodu za zaposlovanje razpisanih 6.927 prostih delovnim mest na področju pedagoških poklicev. Od tega jih bilo manj kot četrtina za nedoločen čas, vse drugo za določen.
Največ povpraševanja je bilo po predmetnih učiteljih v osnovni šoli in učiteljih razrednega pouka ter visokošolskih učiteljih in sodelavcih na visokošolskih zavodih. Najmanj pa po učiteljih praktičnega pouka in pedagoških svetovalcih.
Kako pogosto se je zgodilo, da so delodajalci morali ponoviti razpis, ker nanj ni bilo prijav, na zavodu ne beležijo. Na vprašanje, ali imajo podatke, da bi izobraževalni zavodi imeli težave s pridobivanjem kadra, pa odgovarjajo, da teh poklicev ni mogoče zaslediti v trenutni napovedi zaposlovanja, ki predvideva težave pri kadrovanju.
Je pa bil poklic strokovnjakov za vzgojo in izobraževanje oseb s posebnimi potrebami na 20. mestu v napovedi zaposlovanja za prvo polovico letošnjega leta.
Ravnatelji ohranili navado iz obdobja krize
Da bi se razmere na področju zaposlovanja pedagoškega kadra v zadnjih letih kaj izboljšale, SVIZ ne ve. Čeprav bi pričakovali, da bi po umiku prepovedi novega zaposlovanja bolj sprostilo zaposlovanje mladih, se to ni zgodilo.
"Razlog za to je, da ravnatelji ohranjajo navado, ki se je utrdila v obdobju krize, ko je bila prepoved zaposlovanja, da so povečevali obremenitve obstoječih zaposlenih učiteljev. Ta navada se vsaj deloma prenaša brez potrebe," opozarja Štrukelj.
V sindikatu temu nasprotujejo, saj povečano obremenjevanje obstoječih učiteljev vpliva tudi na kakovost njihovega dela, se pravi poučevanja otrok in mladostnikov. "Vse analize kažejo, da z dodatnim obremenjevanjem ali števila ur ali z dodajanjem otrok v razrede vpliva na kakovost pouka," pravi Štrukelj in pojasnjuje, da je ta praksa v veljavi, ker je povečana obremenitev za učitelja, ki za to dobi nekaj dodatka, bistveno cenejša kot nova zaposlitev.
2