Torek, 14. 6. 2016, 11.14
7 let, 1 mesec
VPRAŠANJA NA RAZGOVORU ZA SLUŽBO
Delodajalec me je na razgovoru vprašal, ali hodim v cerkev
Ali lahko delodajalec na razgovoru za službo kandidata vpraša o veroizpovedi ali o tem, kakšen avto vozi? Zakaj pa ni dobro, da kandidati delodajalca že na prvem razgovoru sprašujejo, koliko letnega dopusta jim pripada in koliko časa traja malica?
Preden boste odšli na razgovor za službo, je dobro, da si ogledate odgovore na najpogostejša vprašanja, ki vam jih bo zastavil prihodnji delodajalec oziroma kadrovik, in se pozanimate o podjetju, kamor ste se prijavili na prosto delovno mesto. Toda ali obstajajo vprašanja, ki jih na prvem razgovoru ni najbolje prinesti na površje? Kaj pa lahko storimo, če nas delodajalec začne spraševati o osebnih stvareh, kot sta recimo vera in premoženjsko stanje?
Ko delodajalec vpraša nekaj, česar ne bi smel
Na razgovoru za službo lahko negativno presenetijo tudi delodajalci, ko kandidatom postavljajo vprašanja, ki jih ne bi smeli. To področje ureja zakon o delovnih razmerjih, ki v šestem členu (ZDR, 6. člen) govori o prepovedi diskriminacije:
Delodajalec mora iskalcu ali iskalki zaposlitve pri zaposlovanju ali delavcu v času trajanja delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi zagotavljati enako obravnavo ne glede na narodnost, raso ali etnično poreklo, nacionalno in socialno poreklo, spol, barvo kože, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, članstvo v sindikatu, premoženjsko stanje ali drugo osebno okoliščino v skladu s tem zakonom, predpisi o uresničevanju načela enakega obravnavanja in predpisi o enakih možnostih žensk in moških.
Če zaradi svoje veroizpovedi ne dobite službe ali pa imate težave na delovnem mestu, lahko inšpektorat za delo zaradi diskriminacije delodajalcu izreče kazen med tri in 20 tisoč evri.
Katera so torej vprašanja, ki jih delodajalec na razgovoru ne sme zastaviti:
- Ali hodite v cerkev? Kakšne veroizpovedi ste?
- Kakšne narodnosti ste?
- Kakšna je vaša politična usmerjenost? Ste član sindikata ali kakšnega društva?
- Ali že imate otroke? Ali že načrtujete otroke in kdaj? Ste poročeni?
- Na koliko ocenjujete svoje premoženje? Kakšen avto vozite? Živite v hiši ali stanovanju?
- Ali kadite? Imate v družini kakšne bolezni?
- Koliko tehtate? Kako visoki ste?
- Ste bili kdaj osumljeni za kakšno kaznivo dejanje?
Ko je višina kandidata ali kandidatke pomembna
Vsekakor pa so mogoče tudi izjeme, če delodajalec dokaže, da so pri zaposlitvi za neko delovno mesto pomembne tudi osebne okoliščine oziroma lastnosti.
Kandidati za kabinsko osebje na letalu morajo na primer dosegati določeno višino, da lahko normalno opravljajo svoje delo na letalu (zapirajo kabine za prtljago).
Da se teh tematik izogibajo, pa kandidatom na razgovorih svetujejo tudi na portalu mojazaposlitev.si.
Lani deset kršitev
Na inšpektoratu za delo so v preteklem letu (podobno pa tudi v letih prej) zabeležili deset primerov kršitev prepovedi diskriminacije. Od tega so se:
- štiri kršitve nanašale na diskriminacijo pri zaposlovanju oziroma v postopku pred zaposlitvijo,
- pet primerov se je nanašalo na diskriminacijo v času trajanja delovnega razmerja,
- en delodajalec pa je kršil prepoved diskriminacije pri izbiri kandidatov za opravljanje začasnih in občasnih del dijakov in študentov.
"Področje prepovedi diskriminacije, trpinčenja in spolnega ali drugega nadlegovanja na delovnem mestu je eno tistih, za katere menimo, da lahko inšpektorat veliko naredi že s preventivnim delovanjem, predvsem z opozarjanjem delavcev – prijaviteljev, ki se obrnejo na nas, na možnosti, ki jih imajo kot žrtve tovrstnih prepovedanih ravnanj, da ukrepajo zoper delodajalce, in po drugi strani z opozarjanjem delodajalcev na pomen sprejetja ustreznih ukrepov za zaščito delavcev," meni glavni inšpektorica za delo Nataša Trček.
Med tri in 20 tisoč evrov kazni za delodajalca
Večino kršitev, šest, so inšpektorji ugotovili pri delodajalcih v zasebnem sektorju, v štirih primerih pa so kršitev zaznali v javnem sektorju. Kot nam je povedala glavna inšpektorica za delo Nataša Trček, so inšpektorji zoper delodajalce kot pravne osebe in njihove odgovorne osebe ukrepali s postopki o prekršku z izrekom globe, z izrekom opozorila ali z izdajo ureditvene odločbe. Zakon o delovnih razmerjih namreč določa (217. člen), da se delodajalca, ki krši zakon, kaznuje z globo med tri in 20 tisoč evri.
O čem sprašujejo delodajalci, pa ne bi smeli?
Delodajalci po navedbah kandidatov največ sprašujejo po podatkih o družinskem oziroma zakonskem stanu, o družinskem življenju, načrtovanju poroke …
Zakaj le deset kršitev? Se delodajalci v Sloveniji res tako strogo držijo zakona?
Na inšpektoratu ocenjujejo, da se morebitne žrtve diskriminacije, trpinčenja oziroma nadlegovanja na delovnem mestu na njih pogosteje kot s prijavo obrnejo z vprašanji oziroma s prošnjo po strokovni pomoči, po nasvetu, kako ravnati v opisanem položaju. Prijave, če jih sploh podajo, pa so pogosto anonimne oziroma zelo pavšalne.
"To pomeni, da inšpektorji izredno težko pridobijo zadostne dokaze o prepovedanih ravnanjih, če kršitev ni bila storjena recimo že s pisno objavo ali oglasom oziroma z izdanim splošnim aktom. Velikokrat sta potek in izid postopka odvisna prav od izjav prič oziroma oškodovancev, ki pa v inšpekcijskem postopku zaradi strahu pred negativnimi posledicami in povračilnimi ukrepi največkrat ne želijo sodelovati. Po drugi strani pa so pričakovanja, ki jih imajo prijavitelji od inšpekcijskega postopka, pogosto nerealna, saj pričakujejo, da bo inšpektor s svojimi ukrepi uredil slabe odnose v kolektivu, žrtvi pa ponudil psihosocialno podporo," je povedala Trčkova.
Na inšpektoratu dodajajo, da gre pri nadzoru spoštovanja prepovedi diskriminacije, trpinčenja in nadlegovanja na delovnem mestu za problematiko, ki močno presega zgolj preverjanje pravnih vidikov v konkretnem primeru. Opozarjajo na težavnost dokazovanja v praksi in tudi vidik potrebe po zagotavljanju ustreznega varstva žrtvi tovrstnih ravnanj.
Delodajalci kandidate največkrat sprašujejo po podatkih o družinskem oziroma zakonskem stanu, o družinskem življenju in načrtovanju poroke.
Na prvem razgovoru ne sprašujte o plači in malici
Na delodajalca pa boste naredili dober vtis, če boste tudi vi njemu zastavili kakšno vprašanje. Ekipa z zaposlitvenega portala mojazaposlitev.si priporoča, da ko delodajalec na razgovoru vpraša, ali imamo kakšno vprašanje zanj, to zastavimo. S tem pokažemo, da se zanimamo za delo v podjetju. Če pa je vprašanje dobro zastavljeno, lahko s tem delodajalca prepričamo, da smo se o podjetju oziroma o delovnem mestu že predhodno pozanimali. Vsekakor pa svetujejo, da vseh vprašanj na prvem razgovoru ni priporočljivo zastaviti.
Vprašanja, s katerimi na prvem razgovoru raje počakajmo, so:
- Kakšna je plača?
- Kdaj in koliko časa traja malica?
- Koliko mi pripada letnega dopusta in kdaj grem lahko na letni dopust?
- Ali lahko v prvem mesecu koristim nekaj dni dopusta?
Kot pojasnjujejo, s temi vprašanji delodajalcu pokažemo, da na prvo mesto ne postavljamo dela oziroma njegove vsebine, temveč denar, prosti čas in drugi bonitete, ki jih delodajalec ponuja. Delodajalcu je namreč v interesu, da med prijavljenimi kandidati izbere motiviranega delavca, ne pa nekoga, ki bo komaj čakal, da gre domov ali na dopust.
Razgovori danes niso več tako formalni
Razgovori za službo so v zadnjih letih postali precej bolj osebni, saj delodajalci ne želijo narediti napake in izbrati napačnega kandidata, nato pa z njegovim delom ne bodo zadovoljni. Kot menijo na portalu mojazaposlitev.si, je dejstvo, da je zasebnosti danes precej manj, glede na to, da je kandidata za zaposlitev mogoče preveriti na družbenih omrežjih (Facebook, LinkedIn …), da je danes v ospredju mreženje, s pomočjo katerega hitro najdemo osebo, ki kandidata pozna, in tako preverimo informacije o tej osebi, ter da se na razgovorih postavljajo praktično vsa vprašanja, brez zadržkov.
V primerjavi s preteklostjo so danes razgovori zagotovo marsikje bolj "domači", niso tako formalni (na to vpliva tudi veliko zasebnih podjetij, kjer nimajo kadrovske službe in se ne odločajo za formalne razgovore za službo) in se posledično hitreje lahko dotaknejo tudi osebnih tematik oziroma vprašanj, ki jih spraševalec sicer ne sme postavljati, dodajajo pri mojazaposlitev.si.
24