Ponedeljek, 20. 11. 2017, 11.52
6 let, 5 mesecev
Kako lahko dogajanje v Nemčiji vpliva na Slovenijo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,53
Koalicijska pogajanja v Nemčiji so propadla. Nekateri to že vidijo kot politično krizo, ki bi ji lahko sledila tudi gospodarska kriza tega največjega evropskega gospodarstva. Pri tem se poraja vprašanje, kakšen vpliv ima lahko to na slovensko gospodarstvo.
Slovenija ima trenutno drugo najvišjo industrijsko rast v Evropski uniji in dobro napoved za gospodarsko rast. Evropska komisija napoveduje, da se bo BDP Slovenije letos dvignil za 4,7 odstotne točke, prihodnje leto pa za štiri odstotke. Vse to je tudi posledica ugodnih razmer v Nemčiji, ki je najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije. Kako bi lahko politična kriza vplivala na razmere v Sloveniji?
Ekonomist Bogomir Kovač pravi, da če bo Nemcem uspelo to politično krizo primerno izpeljati, to ne bo kriza, ki bi lahko v realnem gospodarstvu povzročila neke velike zastoje. Seveda se lahko zgodi tudi nasprotno. Dodaja, da lahko gre vpliv tovrstnih kriz običajno v dve smeri.
Video: Planet TV
"Lahko se zgodi finančni pok"
"Neposredno lahko nastane kratek stik na finančnih trgih, zato nas lahko na kratek rok prizadene finančni pok. Ko se v hipu zamaje neko zaupanje na teh trgih, lahko nastane kriza, ki pa seveda ne bo primerljiva s tisto iz leta 2008. Kljub temu je lahko zelo občutljiva, saj je svet danes v nekih ravnovesjih, v katerih takrat ni bil," trdi.
Druga smer zadeva javno ekonomijo, ki se na kratek rok ne vidi tako močno, meni. "Nemčija ob tej politični krizi ne bi tako hitro zašla v ekonomsko krizo realnega sektorja, kajti ta je bolj ali manj vezan na večje premike v strukturi povpraševanja, povezan posredno prek finančnih kriz, ki lahko nastopijo na kratek rok," poudarja Kovač. To bi lahko Slovenijo prizadelo na podoben, a milejši način kot leta 2008, saj je kot sekundarni dobavitelj močno vezana na velike proizvajalce in dobaviteljske mreže.
"Slovenija bi se morala širiti na azijski trg"
Pa bi se morala Slovenija bolj osredotočiti tudi na druge trge, da je takšne morebitne krize ne bi toliko prizadele? Kovač meni, da smo azijskemu trgu, torej Japonski in Kitajski, zelo zanimivi zaradi svoje relativne majhnosti in dobrega položaja znotraj EU, kar bi morali izkoristiti.
"Leta 2008 je bila kriza globalna, torej se je vsepovsod poznala na celi črti. Takšne krize se zgodijo vsakih 70, 80 let, kar pa lahko pričakujemo trenutno, je neka srednjeročna kriza," pravi. Ker ta kriza ni globalna, so nekatere države zunaj tega in ravno zato bi nam po besedah Kovača razpršenost na azijske trge zelo koristila.
"Desetletja smo že vezani na nemške trge, tako da se tega ne da reševati z danes na jutri. Zagotovo pa so take situacije dobre za razmislek o dodatnih trgovskih točkah, ki bi lahko bile za Slovenijo zelo koristne," dodaja.
Anže Burgar: Gospodarsko okrevanje še ni ogroženo
"Gospodarsko okrevanje v EU zaenkrat še ni ogroženo, bomo pa v primeru ponovnih volitev v neznanem teritoriju. Trenutna gospodarska situacija Nemčije je z 2.5% rastjo BDP, polno zaposlenostjo in fiskalno uravnoteženostjo preveč trdna, da bi politična nestabilnost zamajala gospodarsko sliko na kratki rok," meni ekonomist Aže Burgar.
Ob tem dodaja, da sta obe alternativini novim volitvam (manjšinska vlada ali velika koalicija s Socialnimi demokrati) malo verjetni, bi pa povečali politično nestabilnost in zmanjšali vlogo Nemčije kot stabilizatorja EU.
"Oslabljena predsednica nemške vlade bo tudi težko ponudila koncesije Britancem v Brexit pogajanjih, saj se bi ji to maščevalo na morebitnih ponovnih volitvah. To pa lahko pomeni manj liberalen dogovor glede režima odnosov med EU in Veliko Britanijo in negativen vpliv na Slovensko gospodarstvo," še dodaja Burgar.
