Soustanovil je PayPal, med prvimi prepoznal potencial Facebooka in Silicijevo dolino naselil s številnimi obetavnimi start-upi. Kakšne načrte pa ima Peter Thiel za prihodnost?
Kdo je Peter Thiel?
Danes 47-letnega ameriškega superpodjetnika mnogi najbolj poznajo po servisu za digitalno plačevanje PayPal. Tega je s prijateljem Maxom Levchinom ustanovil leta 1998, pozneje se jima je pridružil še Elon Musk. Svetovno javnost je Thiel nase opozoril s prodajo PayPala spletni dražilnici eBay, kupčijo, s katero je leta 2002 zaslužil 55 milijonov dolarjev.
Z denarjem je ustanovil sklad za upravljanje premoženja Clarium Capital, prek katerega je financiral svoje nadaljnje podvige, kot je podjetje Palantir, ki izdeluje varnostno programsko opremo (med drugim tudi za obveščevalno agencijo CIA). Odprl je tudi sklad tveganega kapitala za naložbe Founders Fund, s katerim je denarno podprl številne obetavne tehnološke start-upe in podjetja, kot je vesoljska agencija Elona Muska SpaceX.
Leta 2004 je postal prvi vlagatelj v Facebook, s 500 tisoč dolarji je pridobil desetodstotni delež novonastalega podjetja. Čeprav je večino delnic ob Facebookovem IPO leta 2012 prodal, je še naprej član upravnega odbora družbenega omrežja.
Capo di tutti capi največje tehnološke mafije na svetu
Peter Thiel velja tudi za najvplivnejšega člana tako imenovane mafije PayPal, neuradne skupnosti poslovno zelo uspešnih soustanoviteljev in sodelavcev PayPala. Med njimi so tudi Elon Musk (Tesla Motors, SpaceX, SolarCity), Reid Hoffman (LinkedIn) ter Chad Hurley in Steve Chen (oba YouTube).
Za izjemnega podjetnika, ki ima po podatkih Forbesa pod palcem malce več kot dve milijardi evrov, bi torej lahko dejali, da je dosegel vse, kar se da v življenju doseči. A Peter Thiel pogleduje tudi proti stvarem, ki se mnogim zdijo nedosegljive.
Kako prelisičiti smrt?
V Frankfurtu rojeni Thiel je eden od številnih predstavnikov Silicijeve doline, ki si želijo izigrati smrt ali pa vsaj upočasniti proces staranja. Do zdaj je prek sklada Founders Fund in lastne dobrodelne organizacije Thiel Foundation nekaj deset milijonov ameriških dolarjev vložil že v 25 biotehnoloških start-upov.
Thiela najbolj zanimajo predvsem zdravljenje raka s protitelesi, pridobljenimi iz matičnih celic, raziskovanje in modifikacija genov in DNK ter kriogenično zamrzovanje ljudi. Po smrti naj bi se dal v upanju, da ga nekoč v prihodnosti, ko bo tehnologija bolj razvita, ponovno prikličejo k življenju, zamrzniti tudi sam, piše Telegraph. V "prvi etapi" življenja želi sicer dočakati 120 let.
Thiel po pisanju portala Technologyreview sicer meni, da se večji del biotehnološke industrije aktualnih težav loteva neučinkovito. "Podjetja za iskanje zdravil, ki bodo morda delovala, morda pa ne, zapravljajo na milijone dolarjev. Ko tisto, kar iščeš, vidiš kot loterijsko srečko, boš izgubil," pravi Thiel. Denar iz njegovih skladov zato dobijo samo biotehnološka podjetja in start-upi z načrtom, ki ga je sistematično mogoče izvesti v praksi.
Eno od njih je Counsyl, ki bodočim staršem ponuja teste genetske kompatibilnosti. Thiel je v podjetje leta 2011 vložil 17 milijonov dolarjev (15,5 milijona evrov). Finančni strokovnjaki njegovo vrednost danes ocenjujejo na okroglo milijardo dolarjev.
Lahko prelomni vložek v Facebook ponovi tudi z marihuano?
Ena bolj kontroverznih naložb Petra Thiela je januarski nakup deleža (kolikšnega in za kakšen znesek, ni znano) v podjetju Privateer Holdings, ki je lastnik kanadske proizvodnje medicinske marihuane Tilray in spletnega portala Leafly.com. Na njem kadilci (medicinske) marihuane ocenjujejo različne vrste opojne substance ter med drugim debatirajo o kakovosti, cenah in dobaviteljih.
Po pisanju NY Posta Thiel naložbo v Privateer prek sklada Founders Fund vidi kot dolgoročno poslovno potezo, ki se bo obrestovala šele, ko bo uživanje marihuane legalizirano in ko bo postalo družbeno sprejemljivo. To se bo po njegovem mnenju v ZDA in Kanadi zgodilo slej ko prej. Rekreativna uporaba marihuane je v ZDA že dovoljena v štirih zveznih državah (Kolorado, Aljaska, Washington in Oregon). Glede na veliko podporo ljudstva bi njihovemu zgledu kmalu lahko sledile še druge.
Z Muskom se o tehnološki singularnosti ne strinjata
V primerjavi s kolegom iz PayPala Elonom Muskom, fizikom Stephenom Hawkingom in soustanoviteljem Appla Stevom Wozniakom se Peter Thiel umetne inteligence ne boji, temveč aktivno spodbuja k njenemu čimprejšnjemu nastanku. Meni tudi, da tehnološka singularnost (trenutek, ko bo umetna pamet presegla človeško), če do nje pride, ne bo sinonim za genocid strojev nad civilizacijo.
Prek dobrodelnega sklada Thiel Foundation podjetnik med drugim podpira kalifornijski Inštitut za raziskovanje umetne inteligence(MIRI), vlaga pa tudi v izzive za iskanje prebojev na področju UI, ki jih prireja organizacija Singularity University.
Nekateri mediji poročajo, da je imel oči uprte tudi v britansko podjetje DeepMind vsestranskega tehnološkega genija Demisa Hassabisa, ki pa ga je oktobra lani pod svojo streho pospravil Google.
Če gre vse po zlu, lahko še vedno piše knjige. Kot njegov idol, J. R. R. Tolkien.
Petra Thiela je revija Fortune Magazine pred časom označila za "najvplivnejšega moža v Silicijevi dolini" in "enega vodilnih svetovnih mislecev". Drugi naziv si je prislužil predvsem zaradi knjig (Mit o različnosti, 1995, in Od nič do ena: Zapiski o start-upih ali kako zgraditi prihodnost, 2014), v katerih izraža močne, morda tudi kontroverzne misli. Knjiga Od nič do ena je lani postala tudi eden od bestsellerjev New York Timesa.
Malo znano dejstvo o Petru Thielu je, da je zelo velik ljubitelj knjižne sage Gospodar prstanov britanskega pisatelja J. R. R. Tolkiena. Malo znano seveda tistim, ki Tolkienove visoke fantazije ne poznajo. Thiel je izraze iz pripovedi namreč uporabil pri poimenovanju svojih podjetij in skladov Palantir (palantirji so vsevidni kamni), Valar Ventures (valar so božanska bitja) in Mithril Capital (mithril je praktično neuničljiva magična kovina).