Ponedeljek, 26. 6. 2023, 20.40
1 leto, 4 mesece
Umrl je eden največjih znanstvenikov zadnjega stoletja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,62
John B. Goodenough je nove tipe litij-ionskih baterij neutrudno razvijal tako rekoč do konca svojih dni.
V 101. letu starosti je v nedeljo umrl ameriški znanstvenik John Goodenough, ki je znan predvsem kot oče izuma, brez katerega si ne moremo predstavljati sodobnega življenja − litij-ionske baterije. Goodenough je leta 2019 postal tudi najstarejši dobitnik Nobelove nagrade.
Kdo ve, kakšen bi bil svet danes, če John Goodenough − njegov priimek v slovenščini pomeni "dovolj dober" − v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja na univerzi Oxford ne bi opravil pomembnih znanstvenih raziskav, ki so bile temelj za razvoj sodobne litij-ionske baterije.
Za komercialni uspeh in globalizacijo tehnologije je sicer poskrbelo japonsko podjetje Sony, a Goodenough je v očeh mnogih znanstvenikov pravi oče litij-ionskih baterij. Novico o smrti Goodenougha je v javnost posredovala univerza v Austinu v ameriški zvezni državi Teksas, kjer se je znanstvenik zaposlil leta 1986, zvest pa ji je ostal do smrti.
Nekdanji predsednik ZDA Barack Obama je leta 2011 Johnu Goodenoughu podelil nacionalno odlikovanje ZDA za dosežke na področju znanosti, najprestižnejše tovrstno priznanje v Združenih državah Amerike. Foto: Reuters
Kako deluje litij-ionska baterija?
Litij-ionske baterije danes najdemo v številnih elektronskih napravah, ki jih uporabljamo vsak dan, kot so pametni telefoni, orodje, ročne ure, brez njih si ni mogoče predstavljati niti industrije električnih avtomobilov, igrajo pa tudi kritično vlogo v določenih gospodarskih panogah ter so že zmožne zagotavljati energetsko rezervo tako v domovih kot industriji.
V litij-ionski bateriji si nasproti stojita dva električna prevodnika oziroma elektrodi. Ena od elektrod, narejena iz kovinskega litija, zadržuje pozitivno nabite ione (električno nabite delce − atome ali molekule). To je katoda. Druga elektroda, anoda, zadržuje negativno nabite ione.
Med polnjenjem baterije se litijevi ioni pomikajo od katode proti anodi. Ko se baterija prazni (med uporabo naprave), se ioni pomikajo v nasprotno smer. Medij, ki ione prevaža med elektrodama, je elektrolit, zmes kemikalij med katodo in anodo. Elektrolit v večini sodobnih litij-ionskih baterij je mešanica litijevih soli in organskih topil. Je tudi tekoč.
Neposredna izmenjava ionov med elektrodama (tj. brez uporabe elektrolita kot prevodnika) ni mogoča, saj se nikoli ne smeta dotakniti. Da bi to preprečili, proizvajalci mednju vgrajujejo dodatne prepreke, t. i. separatorje.
John Goodenough je leta 2019, pri 97 letih, za zasluge pri razvoju litij-ionske baterije postal Nobelov nagrajenec. Nobelovo nagrado za dosežke s področja kemije si je razdelil z znanstvenikoma M. Stanleyjem Whittinghamom in Akiro Jošino. Bil je najstarejši dobitnik Nobelove nagrade od začetka podeljevanja nagrad leta 1901.
