Torek, 9. 6. 2020, 18.51
4 leta, 6 mesecev
Skrivni sestanek prve dame EU s človekom, ki ve vse o vseh
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,44
8
Nihče ne ve, o čem sta govorila Ursula von der Leyen in Alex Karp.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je za zaprtimi vrati srečala z direktorjem tehnološke družbe Palantir, ki se ukvarja z analizo podatkov, sodeluje z ameriško vojsko in obveščevalnimi agencijami ter velja za podjetje, ki ve vse o vseh.
Ursula von der Leyen je imela 22. januarja letos na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu na urniku srečanje z Alexom Karpom, direktorjem ameriškega tehnološkega podjetja Palantir, je razvidno iz javno objavljenih dokumentov v profilu družbe Palantir na spletni strani Evropske komisije.
Zapisnik sestanka von der Leynove in Karpa ne obstaja, so za evropski politični portal Euractiv zdaj potrdili v Evropski komisiji. Šlo naj bi za neformalno srečanje dveh vplivnih posameznikov, kakršna so v Davosu bolj pravilo kot izjema, so pojasnili.
Zakaj je to pomembno?
Skrivnostnost srečanja je v nasprotju z zagotovili von der Leynove o politiki popolne transparentnosti, ki jo je obljubila pred nastopom funkcije predsednice Evropske komisije.
Sestanek sicer morda sploh ne bi pritegnil toliko pozornosti, če se najvplivnejša političarka v EU ne bi sestala z Alexom Karpom, direktorjem enega najbolj polarizirajočih tehnoloških podjetij na svetu.
Alex Karp je eden od soustanoviteljev podjetja Palantir. Direktor družbe je postal, da bi jo potencialne stranke, v prvi vrsti obveščevalna agencija CIA, jemale bolj resno - na čelu so potrebovali nekoga s sivimi lasmi. Palantir je Karp, ki ima okroglo milijardo vrednosti premoženja, pred leti opisal kot "najpomembnejše podjetje na svetu".
Palantir je družba, ki je ime dobila po vsevidnih kamnih iz domišljijske sage Gospodar prstanov, in razvija računalniške algoritme za iskanje vzorcev v nepregledni množici podatkov.
To jim omogoča, da najdejo povezave v na videz nepovezanih ločenih zbirkah podatkov, kot so bančne transakcije, telefonski klici, registracijske številke avtomobilov, domači naslovi, fotografije na spletu, prstni odtisi.
Palantir (na fotografiji vsevidni istoimenski kamen iz Gospodarja prstanov) se na uradni spletni strani predstavlja kot podjetje, ki z globoko analizo podatkov odkriva trgovino z ljudmi, vedenjske vzorce, finančne povezave, preprečuje teroristične in kiberteroristične napade in sledi širjenju nalezljivih bolezni. | Foto: New Line Cinema
Palantir ima dostop do podatkov o tako rekoč vseh Američanih
Glavni uporabniki Palantirjeve tehnologije so v prvi vrsti (ameriške) vladne agencije, kot so CIA, FBI, NSA, DHS in več organizacij, ki tvorijo oborožene sile ZDA, ter finančne institucije, kot so banke Morgan Stanley, JPMorgan Chase in Credit Suisse.
O delovanju družbe Palantir skoraj deset let po ustanovitvi (2004) ni bilo znano skoraj nič. Šele interni dokument, ki je v javnost "pobegnil" leta 2015, je razkril Palantirjevo obširno sodelovanje z obveščevalnimi agencijami in ameriško vojsko.
V javnosti verjetno najbolj znan predstavnik podjetja Palantir je milijarder Peter Thiel, ki je bil tudi pobudnik ustanovitve družbe. Thiel, sicer tudi soustanovitelj plačilnega servisa PayPal, kjer je delal skupaj z Elonom Muskom, je starosta Silicijeve doline. Med drugim je bil prvi zunanji vlagatelj v Facebook.
Palantir v očeh številnih ljudi velja za kontroverzno podjetje, a takšen sloves ne izhaja zgolj iz velike skrivnostnosti družbe.
Eden od razlogov za to je, da delovanja Palantirja, ki ima dostop do ogromnih količin zaupnih in osebnih podatkov z vsega sveta in sodeluje z vladami in vojsko, ne nadzoruje tako rekoč nihče.
Drugi razlog so sporna partnerstva Palantirja. Verjetno najbolj odmevno je bilo sodelovanje Palantirja z ameriško vladno agencijo za priseljevanje (ICE), ki je s programsko opremo podjetja nadzorovala zakonite in nezakonite priseljence v ZDA.
Palantir je imel eno ključnih vlog pri deportacijah priseljencev oziroma pri ustvarjanju krize z otroki aretiranih nezakonitih migrantov, ki so jih ameriške oblasti nato naselile v posebna taborišča. Na fotografiji protest proti tehnološkim podjetjem, ki sodelovala z ICE.
Palantir je šest let sodeloval tudi s policijo v ameriškem mestu New Orleans, a partnerstvo prekinil, ker naj bi se izkazalo, da je njegova tehnologija za predvidevanje potencialnih storilcev in žrtev kaznivih dejanj te profilirala glede na barvo kože.
Leta 2018 se je šušljalo tudi, da je bil Palantir posredno vpleten v škandal Cambridge Analytica, v katerem je istoimensko britansko podjetje na skrivaj pridobivalo osebne podatke o milijonih uporabnikov družbenega omrežja Facebook in jih zlorabilo v politične namene.
Preberite tudi:
8