Sreda, 2. 12. 2020, 19.03
4 leta
Mnogi še danes brez osebnih dokumentov
Skoraj milijarda Zemljanov ne more uradno dokazati, kdo so
Brez uradnih dokumentov mnogih opravil, ki jih jemljemo za samoumevne, ni mogoče izpeljati, na svetu pa je še vedno ena milijarda ljudi brez dokazljive identitete. Digitalna identiteta obeta rešitev.
Skorajda ni dneva, ko nam ni treba kje pokazati svojega osebnega dokumenta in tako dokazati, kdo v resnici smo. Bančna opravila, prestop državne meje, udeležba na volitvah, dostop v varovane prostore, zdravstvena oskrba, najem bivalnega prostora, vozila ali karkoli drugega – in to je šele začetek seznama opravil, ki jih brez osebne izkaznice, potnega lista ali kakšnega drugega uradnega dokumenta ne moremo opraviti.
Toda na svetu je še vedno malo manj kot ena milijarda ljudi, ki svojega osebnega dokumenta nimajo, razkrivajo podatki Svetovne banke. To pomeni, da kar približno 13 odstotkov vsega svetovnega prebivalstva ne more enakopravno sodelovati v družbi.
Ambiciozen cilj OZN
Organizacija Združenih narodov si je v okviru ciljev trajnostnega razvoja zastavila nalogo, da to težavo odpravi do leta 2030. Do takrat naj bi vsak prebivalec našega planeta imel dokazljivo identiteto in vsako rojstvo bo uradno prijavljeno.
Ravno zaradi te naloge je Svetovna banka leta 2014 zastavila posebno iniciativo Identifikacija za razvoj (ID4D), ki te podatke tudi spremlja.
Tudi Organizacija združenih narodov želi odpraviti težavo ljudi brez uradne identitete
V nekih manj razvitih državah skoraj polovica žensk brez identitete
Število ljudi brez zakonite identitete se sicer manjša, a je še vedno zelo veliko. Leta 2016 jih je bila kar poldruga milijarda, zdaj pa jih je malo manj kot ena milijarda – natančneje 987 milijonov.
Večina jih živi v gospodarsko šibkih državah, kjer celo do 28 odstotkov moških in zaskrbljujočih 45 odstotkov žensk nima zakonite identitete in s tem tudi možnosti za opravljanje običajnih vsakdanjih dejanj.
Begunci brez identitete
V tej številki je zajetih skoraj 80 milijonov ljudi, ki so bili zaradi vojn ali pregona zgolj v zadnjem letu prisiljeni zapustiti svoje domove in v takšni zmedi mimo svoje volje ostali brez svojih osebnih dokumentov.
Med tistimi, ki nimajo uradnih dokumentov, so pogosto begunci
Odsotnost zakonite (in zanesljive) identitete je zelo nehvaležna tako za (resnične) begunce, ki brez dokumentov veliko težje zaprosijo za mednarodno zaščito, kakor tudi za potencialne in dejanske države gostiteljice, ki brez zanesljive identitete ne morejo vedeti, s kom imajo opravka, in tako veliko težje pridejo do odgovora, ali je prosilec resnično upravičen do mednarodne zaščite in pomoči.
Zakonita identiteta tudi brez uradnih dokumentov
Hitrejšemu reševanju te težave, ki ločuje ljudi, bodo morda (še bolj) pomagale digitalne tehnologije. Tehnološki podjetnik Joseph Thompson in njegovo zagonsko podjetje AID:Tech sta ustvarila digitalno aplikacijo, ki osebam brez uradnih dokumentov omogoča ustvarjanje osebne zakonite identitete.
Brez osebnih dokumentov ni mogoče opraviti mnogih vsakdanjih opravil, ki jih jemljemo za samoumevne
Svojo rešitev gradi na dejstvu, da so v 15 državah v razvoju našli kar 600 tisoč ljudi, ki imajo pametni telefon, a nimajo bančnega računa.
Mnogi izmed njih za upravljanje s svojim denarjem uporabljajo aplikacije digitalnega plačevanja in ravno te transakcije so lahko način za digitalno preverjanje njihove identitete.
Glavni izvršni direktor AID:Tech Joseph Thompson
Aplikacija podjetja AID:Tech varuje digitalne identitete uporabnikov s tehnologijo blockchain – podatki so razpršeni in je digitalna identiteta vsakega posameznika dostopna samo temu posamezniku.
Navdih med maratonom v Sahari
Thompson je idejo dobil med udeležbo na maratonu v Sahari, kjer je zbral okrog sto tisoč evrov v dobrodelne namene. Ko je želel vedeti, kako je bil porabljen denar, ga je dočakalo presenečenje: dobrodelna ustanova ni imela teh podatkov, ker mnogi prejemniki nimajo nobene zakonite identitete.
Tako je Thompson ustvaril digitalni sistem, ki je omogočal sledljivost denarja in transparentnost dobrodelnih ustanov – predvsem pa je sistem tako veliko varnejši in bolje zagotavlja, da pomoč pride v namenjene roke.
Niti v Evropi ni vse brezhibno
V Evropi sicer nimamo (omembe vrednih) težav s pomanjkljivimi matičnimi knjigami ali posamezniki brez osebnih dokumentov, a tudi na naši razviti celini nimajo vsi prebivalci enake dostopnosti do vseh vsakdanjih storitev.
Tako je v Evropi še vedno kar 40 milijonov ljudi, ki nimajo dostopa do finančnih storitev, pravijo v podjetju AID:Tech, katerega projekt je usmerjen v odpravo te težave.
2