Petek, 17. 1. 2020, 15.56
4 leta, 3 mesece
Česa je bila Wikipedija zelo vesela ob svojem 19. rojstnem dnevu
Po skoraj treh letih Turčija ukinila prepoved Wikipedije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,06
V Turčiji je mogoče spet neovirano dostopati do spletne enciklopedije Wikipedija.
Po skoraj treh letih je Turčija na svojem ozemlju vendarle omogočila dostop do spletne enciklopedije Wikipedija.
Na dan, ko je Wikipedija dopolnila 19 let, to je 16. januarja, so objavili (in tako tudi začeli izvajati) razsodbo turškega ustavnega sodišča, ki je decembra z desetimi glasovi za in šestimi proti sklenilo, da je prepoved dostopa do Wikipedije, ki jo je turška vlada uvedla aprila 2017, nedopustna.
Utemeljitev: takšna prepoved krši svobodo izražanja, so poročanje turškega provladnega časnika Milliyet (Državljanstvo) povzeli tuji mediji.
Turška vlada je blokirala dostop do Wikipedie aprila 2017 zaradi vsebin, ki ji niso bile naklonjene.
991 dni
Tako so uporabniki v Turčiji po 991 dneh spet, vsaj teoretično, pridobili neoviran dostop do spletne enciklopedije. Ta je padla v nemilost turške vlade, ko so njeni upravitelji zavrnili zahtevo po brisanju člankov, v katerih so zapisali, da je turška vlada v Siriji podpirala teroristično organizacijo Al Kaida in tako imenovano Islamsko državo.
V praksi pa blokado umikajo postopno, zato vsi uporabniki v Turčiji Wikipedije še ne vidijo brez ovir (ali zvijač), ker so, kot poroča tehnološki spletni portal The Verge "nekateri ponudniki interneta še vedno sredi postopka obnove dostopa".
Turčija blokirala vse jezikovne različice
Sklad Wikimedia Foundation je svojo pritožbo na turško ustavno sodišče vložil že maja 2017, zato se ob sicer množičnem odobravanju te razsodbe marsikdo sprašuje, zakaj je od vložitve pritožbe do razsodbe minilo več kot dve leti in pol.
Turčija sicer ni edina država na svetu, ki je blokirala Wikipedijo, a je onemogočila dostop do vseh njenih jezikovnih različic, zaradi česar to velja za eno od najostrejših omejitev.
Kako smiselne so blokade, če obstajajo VPN?
Med državami, ki še naprej onemogočajo (neposreden) dostop do spletne enciklopedije, je Kitajska, kjer Wikipedija ni osamljena na seznamu prepovedanih spletnih strani in aplikacij. Toda na Kitajskem je Wikipedija nedostopna le v kitajščini, v drugih jezikih pa je do nje vendarle mogoče neposredno dostopati.
Vse te omejitve so sicer zelo omejenega dosega, ker je že z malo znanja in uporabo navideznih zasebnih omrežij (VPN) mogoče zaobiti vse tovrstne blokade kjerkoli po svetu.
V obdobju turške blokade Wikipedije bi se vsak poskus neposrednega dostopa do nje končal s sporočilom, da se brskalnik ne more varno povezati s strežnikom.
Tudi Twitter in YouTube so že onemogočali
Turčija sicer že ima od prej zgodovino onemogočanja dostopov do nekaterih spletnih strani in storitev, še poroča The Verge.
Tako so, kot je poročal tudi Reuters, leta 2014 za dva tedna v času pred lokalnimi volitvami blokirali Twitter, istega leta pa so, kot je med drugimi poročal ameriški časnik The New York Times, YouTube onemogočili za kar dva meseca, ko so se na tem družbenem omrežju pojavili posnetki tajnega sestanka visokih turških uradnikov, ki naj bi razpravljali o podrobnostih morebitnega turškega vojaškega posredovanja proti Siriji.
Na Evropskem sodišču za človekove pravice
Vse omenjene blokade so se končale s podobno razsodbo najvišjega turškega sodišča, a pravni spori zaradi njih še niso končani.
Nad prepovedjo Wikipedie so se namreč njeni upravitelji spomladi 2019 pritožili na Evropsko sodišče za človekove pravice, to pa o tem še ni odločalo.
