Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
16. 4. 2014,
10.30

Osveženo pred

8 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

splet strpnost

Sreda, 16. 4. 2014, 10.30

8 let, 2 meseca

Kako zajeziti naraščajočo spletno nestrpnost

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Še en veliki medij je sprejel bolečo odločitev in se odpovedal komentarjem pod svojimi spletnimi objavami - a je njihova odločitev vendarle skrbno premišljena.

Spletni komentarji veljajo za veliko uganko. Na "papirju" sicer dobro delujejo, ne pa tudi v praksi. V primeru pravilne rabe, se lahko pod člankom razvije prava spletna razprava, polna dobrih argumentov, kar spodbuja bralčevo aktivnost na medijskih straneh. Ravno k temu stremijo vse medijske hiše, a žal se kotički, namenjeni komentarjem, vse bolj spreminjajo v mesto, kjer je dovoljeno vse. V mesto, kjer družbena merila in strpnost izginejo. Seznam spletnih mest brez komentarjev se daljša Prav zaradi omenjene zagate se vse več medijev odloča za navidezno preprost korak: ukinjanje spletnih komentarjev. Nekateri so se za tak korak odločili že pred leti, med njimi sta tudi Quartz, ki komentiranja ne omogoča že od leta 2012, in Vox, ki se je za tak korak odločil prejšnji teden. Lani septembra je nad komentarji dvignila roke še Popular Science, čeprav so, kot so sporočili v novici o ukinjanju, imeli kar precej čudovitih komentatorjev. Toda komentarji so slabi za znanost, so sklenili, vsaj v svoji javni objavi, pri reviji Popular Science.

V iskanju boljšega načina za preprečevanje sramotnih komentarjev Trendu sledi tudi Chicago Sun-Times, sicer menda le začasno. Dokler ne najde boljšega načina, s katerim bi preprečil sramotne in neljube komentarje. Njegov urednik, Craig Newman, je prepričan, da lahko ljudem ponudijo primernejše mesto za interakcijo. Spominja se komentarjev ob članku "Homicide Watch Chicago". Bili so polni žaljive in rasistične vsebine. Izkušnja je bila velika, zato so ob zgodbah, pri katerih so lahko že vnaprej presodili, da bo sprožila negativne komentarje, kar predčasno izključili možnost komentiranja.

Pa v ZDA spletni komentarji niso niti približno tako strupeni kot pri nas, kjer mnogi zdravijo svoje frustracije nad zaostrenimi gospodarskimi razmerami z anonimnim stresanjem jeze in kjer, za razliko od mnogih preostalih delov zahodnega sveta, mnogi še niso razčistili s polpreteklo zgodovino in jo skoraj na ravni fanatizma tolmačijo po svoje, odvisno od tega, ali gre za "naše" ali "vaše".

Možnost komentiranja je dobra volja izdajatelja Sicer pa je res, da nikjer ne piše, da morajo spletne strani svojim uporabnikom nujno dati mesto za komentiranje. Takšnega mnjenja se poslužuje Tumblr, ki od svojega začetka ne omogoča komentiranja. S tem se, kot pravi njegov izvršni direktor David Karp, izogibajo temnim platem internetnih grozot. Podoben korak je naredila tudi nova platforma, ki omogoča objavo idej in zgodb, ki niso daljše od 140 znakov, Medium. Namesto komentarjev nudi sistem zapiskov, s katerim se želijo izogniti zlorabam ob komentiranju.

Nekateri se ne upajo brez anonimnosti Težnje po "vzgojitvi" uporabnikov imajo tudi pri Huffington Postu. Decembra so svoje bralce presenetili s člankom o novem listu anonimnosti komentatorjev. Povezava s profilom na družabnih omrežjih (v tem primeru Facebooka) se zdi sicer preprosta rešitev, ki naj bi prinesla največji uspeh.

A novi sistem ni prinesel pretiranega zadovoljstva med bralci. Eden od komentatorjev je celo zapisal: "Mislim, da je to zelo slaba ideja. Zmožnost izražanja svojega mnenja v anonimnosti, brez strahu, je ena najboljših stvari pri internetu."

In posledica? Opažajo padec registracij neresničnih računov v njihov sistem, a tudi bolj kakovostne komentarje, ki so hkrati tudi bolj pozitivno naravnani. Ne nazadnje, to si želijo tudi bralci, ne samo izdajatelj.

Na vidiku še ni idealne rešitve Pa vendar prav noben sistem ne rešuje komentiranja v celoti. V želji po doseganju idealnega sistema, ta združuje močno tehnološko podporo in moderatorje, ki spodbujajo svoje bralce k prepričanju, da imajo njihovi komentarji resničen vpliv, mnogi vidijo tudi možnost uporabe imena in priimka. A to je le del rešitve.

Čeprav so vzdevki dolgo veljali za problematične ob komentiranju, saj so ljudje vlivali pogum in s tem brez sramu povedali najbolj negativno mnenje, se je v zadnjih nekaj letih spremenilo njihovo obnašanje, ugotavlja Newman. Anonimnost ni več nujnost ob komentiranju. Kar naenkrat ljudi ni več sram javne izpostavitve. Smo torej na mestu, ko so družbena merila popolnoma izginila.

Ne spreglejte