Kako elektronska pošta odžira "pravo delo"

Neprestana razpoložljivost kot nov standard uspeha Sedem zjutraj, pet popoldne, enajst zvečer. Elektronski poštni nabiralnik signalizira novo sporočilo. Število neprebranih sporočil je 473. To je nova realnost mnogo poklicev v sodobnem globaliziranem gospodarstvu, kjer je neprestana razpoložljivost različnim oblikam elektronske komunikacije (posebej pa elektronske pošte) postala norma za predanost, vestnost in produktivnost. Pa je res tako ?

Več ne pomeni nujno bolje Poklici se razlikujejo in še vedno je precej takšnih, pri katerih elektronska pošta ni tako pomembna – zdravniki, blagajničarke, cvetličarji ali varnostniki se skozi delovnik prebijejo brez posebne e-intenzivnosti. Po drugi strani zaposleni v beloovratniških poklicih svojega dela brez elektronske pošte ne morejo opravljati. Odvetništvo, oglaševanje, svetovanje, mediji in politika so le nekatere branže, kjer je potreba po takojšnjih povratnih informacijah, potrditvah, odobritvah, sugestijah in mnenjih nepogrešljiva. Čeprav naj bi elektronska pošta vse to olajšala, ni nujno, da z učinkovitejšim orodjem dejansko postanemo bolj učinkoviti.

Tretjina časa za elektronsko pošto Po podatkih nedavno opravljene raziskave inštituta McKinsey Global (Social Economy: Unlocking value and productivity through social technologies) je povprečni delovnik razdeljen med štiri ključne tipe dejavnosti – strokovna, interna komunikacija, zbiranje informacij ter pisanje oz. branje elektronske pošte. Zadnja v povprečju pobere 28 odstotkov časa v službi. Tretjino plače torej dobimo zato, da pišemo, beremo, arhiviramo, pregledujemo in sortiramo sporočila.

Zgodba brez konca s pomembnimi stereotipi Elektronska pošta ima neljubo lastnost, da se ne konča z odhodom iz službe, kar – sploh glede na njen obseg – postavlja ključno vprašanje, kaj danes pomeni delati. Po podatkih raziskave revije Harvard Business Review je povprečen ameriški menedžer v službi – torej dela ali "nadzira delo prek elektronske pošte" – kar 90 ur tedensko. Neprestana razpoložljivost je nova oblika klasičnega delovnika (včasih je bil ta osemurni), ki pošilja tudi pomembne socialne signale – nedosegljivost prek elektronske pošte pomeni lenobo in neorganiziranost, neprestana komunikacija odgovornost, vestnost in zavzetost.

Nazaj h koreninam Informacija, ki je po mnenju avtorja še pomembnejša, je, koliko elektronske pošte je nepotrebne – koliko sporočil se prepošlje, koliko ni nujnih in koliko je povsem neuporabnih. Odžiranje strokovnega vložka na račun sortiranja pošte bržkone ni konkurenčna prednost, ne glede na poklic!