Harri Holma: Pametni telefoni bodo gonilo evolucije mobilnih komunikacij

LTE – še ena tehnološka okrajšava ali korak naprej za uporabnike? Zagotovo to drugo, je v pogovoru za Planet Siol.net povedal dr. Harri Holma, eden od raziskovalcev in strokovnjakov podjetja Nokia Siemens Networks. Njegova poklicna pot se suče okoli Finske in ZDA, je pa tudi avtor in soavtor več knjig s področja radijske tehnologije v mobilnih omrežjih tretje in četrte generacije ter imetnik več mednarodnih patentov.

V dveh stavkih: katere so poglavitne tehnološke novosti in prednosti tehnologije in omrežij LTE?

Predvsem učinkovitost in zmogljivost radijskega dela omrežja, kar se bo odražalo v bistveno višjih hitrostih dostopa do mobilnega interneta in manjši latenci, s tem pa tudi bistveno boljši uporabniški izkušnji. Prednost je tudi, da gre pri LTE za evolucijo, ki bo naslednjih 10 do 20 let zagotavljala primerno infrastrukturno platformo.

Kaj pa s stališča končnih uporabnikov?

Pri LTE so, tudi v praksi, hitrosti dostopa do interneta velikosti nekaj deset megabitov v sekundi, kar presega hitrosti do 10 Mbit/s, ki so običajne za bakrena omrežja in tehnologijo DSL in tudi do desetkrat presega hitrosti dostopa do mobilnega interneta v mobilnih omrežjih tretje generacije. Hitrost dostopa je pomembna predvsem za poslovne uporabnike, a tudi uporabniki v svojih domovih zahtevajo višje hitrosti. Ne gre spregledati velikega števila uporabnikov, ki na svojih lokacijah sploh ne morejo imeti dostopa prek tehnologije DSL ali jim ta zaradi oddaljenosti ali odročnosti ne zagotavlja zadostne kakovosti. Omrežja LTE v teh primerih lahko poleg mobilnega dostopa opravijo tudi namene stacionarnega dostopa. Države lahko to dodatno spodbujajo, da v razpisnih pogojih zahtevajo pokritost tudi v odročnih predelih.

Kje ob tem vidite vlogo optičnih omrežij, tudi FTTH (Fiber To The Home), za končne uporabnike?

Zlasti v redkeje poseljenih krajih je visokozmogljivo mobilno omrežje prožnejša rešitev od optičnih stacionarnih omrežij. Seveda pa bo imela optika zelo pomembno vlogo pri zagotavljanju kakovostnih in zanesljivih hrbteničnih povezav, zato bo kombinacija obeh tehnologij najprimernejša rešitev.

Katere storitve ali aplikacije bi lahko prepričale uporabnike za hitrejšo posvojitev LTE?

Že v prvih dneh omrežij tretje generacije so mnogi mrzlično iskali "ubijalsko aplikacijo", a jaz že dolgo menim, da ta ne obstaja. Uporabniki dodano vrednost največkrat najdejo v zmogljivostih pametnih telefonov, ki bodo ljudem omogočili preprost dostop do interneta in mnogih aplikacij, ki jih uporabljajo. Ni ene same aplikacije, ki bo prepričala ljudi, to vlogo bo opravila kombinacija različnih aplikacij glede na potrebe in pričakovanja vsakega posameznega uporabnika. Aplikacij za pametne telefone je več sto tisoč, zato bo, če o ubijalski aplikaciji sploh lahko govorimo, to razpoložljivost mobilnega širokopasovnega dostopa. Uporabnik pametnega telefona v povprečju mesečno opravi 500 MB mobilnega podatkovnega prenosa, to je skoraj 20 MB dnevno, kar dovolj dobro govori, kako velik pomen za uporabnike ima mobilni širokopasovni dostop, zlasti, ker imajo novi pametni mobilni telefoni vedno hitrejše procesorje, bolj kakovostne prikaze, prijaznejšo uporabniško izkušnjo.

Kdaj bodo izdelki s tehnologijo LTE postali del našega vsakdana?

V manjši meri so že. LTE ima že okoli 2 milijona naročnikov po vsem svetu, predvsem v ZDA, Koreji in na Japonskem, kjer je evolucija mobilnih komunikacij potekala drugače kot v Evropi. Pri nas lahko pričakujemo pametne telefone s tehnologijo LTE v začetku naslednjega leta, ker uporabniki pričakujejo in morajo imeti tudi govorne storitve, ki jih še preizkušamo. Moramo imeti tudi frekvenčni spekter za LTE, ki ga v evropskih državah že oddajajo ali bodo tudi to opravili v začetku naslednjega leta.

Koliko evropskih operaterjev že ima delujoče komercialno omrežje LTE in kako je z dostopnostjo naprav za LTE na naši celini?

Kar nekaj jih je že. Pravzaprav je bila v svetovnem merilu Telia Sonera prva, ko je pred enim letom zagnala omrežje na Švedskem, zdaj ga ima še na Danskem, Finskem in v Estoniji. Prvemu takemu omrežju so sledili še drugi veliki operaterji. Na voljo so že USB-modemi za omrežja LTE, pametni telefoni pa bodo sledili.

Ob uvedbi mobilnih omrežij tretje generacije so bila v panogi zelo visoka pričakovanja, kar potrjujejo tudi izjemno visoke takratne koncesijske dajatve. Toda ta se niso izpolnila tako hitro, morda niti ne tako intenzivno, kot so operaterji in drugi igralci želeli in pričakovali. Zakaj bi z omrežji LTE lahko bilo drugače?

Kar nekaj pomembnih razlik je. Če pogledate razpoložljive naprave za končne uporabnike, šele pred kratkim smo dobili takšne pametne telefone in USB-modeme, ki zares lahko izkoristijo vse lastnosti in prednosti naprednih mobilnih omrežij in njihovih visokih hitrostih mobilnega dostopa do interneta. LTE ima tako bistveno boljše izhodišče, kot ga je imel 3G. Veliko razumnejše so tudi cene za frekvenčni prostor LTE. So visoke, a vendarle razumno visoke in bistveno nižje, kot so sprva bile za omrežja 3G.

Kako naj bi LTE spremenil uporabniško izkušnjo?

Z vidika operaterjev bo LTE zagotovil frekvenčni prostor, ki jim preprosto zmanjkuje ob vedno večji količini mobilnega podatkovnega prenosa. Z vidika uporabnika bo hitrejše in zanesljivejše omrežje preprosto prineslo boljše delovanje obstoječih aplikacij in s tem njihovo večje zadovoljstvo.

Lepo in prav, a kaj, ko bodo vse te aplikacije še bolj požrešne do baterij pametnih telefonov, od katerih pričakujemo, da zdržijo vsaj en poln dan tudi ob intenzivni uporabi?

Dobro vprašanje. Poraba energije je tudi pri napravah za 3G-omrežja pomembno vprašanje, tehnologija in razvoj baterij pa šepata v primerjavi z omrežnimi tehnologijami. LTE naslavlja to težavo z optimizacijo porabe energije radijskega dela, a že zdaj so največji porabniki zasloni. V radijskem delu ni več veliko prostora za energetske optimizacije, zato se morajo s tem ukvarjati predvsem razvijalci drugih komponent pametnih telefonov.

Želimo kakovostne prikaze in zaslone, kar pomeni večje zaslone, a obenem želimo majhne in prenosne naprave. Kje najti sredino?

Ne morem vedeti, kaj bo prinesla prihodnost, ker je odziv uporabnikov težko napovedati. Prav zaradi te nepredvidljivosti moramo ustvariti takšne radijske tehnologije, ki bodo prožne in prilagodljive ter pripravljene na vse možne odzive in zahteve uporabnikov.

Operaterji imajo vedno več mobilnega podatkovnega prenosa, prihodki pa padajo. Kako bo LTE vplival na ta trend?

LTE lahko pomembno prispeva pri zagotavljanju enake ali večje storitvene zmogljivosti za nižjo ceno. Operaterju največji strošek predstavljajo operativni stroški in nove tehnologije ponujajo nove priložnosti za prihranke prav pri tem.

Kolikšen delež uporabnikov mobilne telefonije pričakuje in ima namen uporabljati storitve novih omrežij?

Ocene in napovedi sicer obstajajo, toda uporabnikov ne zanimajo nove tehnologije in omrežja, temveč boljše storitve. Ne bodo se odločali na podlagi tehnologij, temveč glede na storitve, ki jih bodo te ponujale. Naprave so že zdaj prilagojene za delo v različnih omrežjih in uporabnika ne zanima, kakšno omrežje pravzaprav uporablja. Naprave za LTE že podpirajo in tudi bodo podpirali vsa frekvenčna območja in bodo tudi združljive s prejšnjimi standardi. Seveda nas izkušnje učijo, da bo treba počakati nekaj časa, da novosti najdejo svojo pot tudi do naprav v nižjem cenovnem razredu.

Kaj bo sledilo četrti generaciji mobilne telefonije? Kakšna naj bi bila peta generacija?

V bistvu že razmišljamo o evoluciji po četrti generaciji in nekaj na tem že delamo. Želeli bi še tisočkrat povečati dostopne hitrosti, kar je zagotovo nujno, če se vsako leto obseg mobilnega podatkovnega prometa podvoji, kar pomeni, da se bo v desetih letih povečal za več kot tisočkrat. Razmišljamo tudi o gostejšem omrežju baznih postaj, ki pa ne bodo zgolj makrocelice, ki smo jih vajeni danes, temveč tudi mikrocelice.