Četrtek, 28. 12. 2017, 15.58
6 let, 10 mesecev
Facebook razkriva srbske in črnogorske borce v ukrajinski vojni
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,10
2
Objave na družbenih omrežjih so srbskim in črnogorskim tožilcem zagotovile neprecenljive dokaze o nezakoniti vojaški vpletenosti njihovih državljanov v Ukrajini.
Črnogorski državljan Marko Barović, sicer stari znanec tamkajšnje policije, pravosodja in zaporskih paznikov, se je na sodišču v svoji domovini zagovarjal, da je med vojno v Ukrajini zgolj vozil tovornjak – a ga je prav njegov javno dostopen profil na družbenem omrežju Facebook postavil na laž.
Dokaze je zagotovil sam na svojih javnih profilih
Tožilci so tam zlahka našli številne dokaze, da je v Ukrajini segel tudi po orožju, seznamu svojih obsodb Barović pa je aprila letos pripisal še eno: tri leta in šest mesecev v zaporu za kaznivo dejanje vojaške udeležbe na tujem ozemlju.
Soočen s fotografijami, ki jih je sam objavil, ob njih pa ni dvoma, da je pri separatistih sodeloval kot borec, ne le kot voznik tovornjaka, je na sodišču v Podgorici še vedno vztrajal, da so njegova dejanja v Ukrajini "moralna in domoljubna podpora ljudstvu".
To je le eden od primerov proruskih prostovoljcev, ki so jih objavili na spletni strani BalkanInsight.com.
Ob izbruhu vojne v Ukrajini leta 2014, ko so se na vzhodu Ukrajine spopadli proruski separatisti in uradne ukrajinske vojaške enote, so v ta del države, predvsem v območje Donjecka, danes samorazglašene "ljudske republike Donjeck" odpravili številni simpatizerji Rusije – zlasti iz Srbije, Črne gore in srbske entitete v Bosni in Hercegovini.
V Srbiji brez sojenj, vsi obtoženi so se pogodili
Črnogorska sodba Baroviću je zagotovo pomenila velik mejnik za tamkajšnje pravosodje, istočasno pa v Srbiji, od koder je prišlo veliko več takšnih borcev, takšnih sojenj ni, še poročajo na spletnih straneh BalkanInsight.com. V tej državi je namreč najmanj 20 borcev, ki so se vrnili z ukrajinskih bojišč, priznalo krivdo in sprejelo ponudbe tožilstva, kar jim je omogočilo izogibanje sojenju.
Tudi v teh primerih so, poroča isti vir, tožilci največji del dokazov zbrali kar na njihovih profilih na družbenih omrežjih – fotografijah na Facebooku in videoposnetkih na YouTubu.
Od studijskega mikrofona do orožja na vzhodu Ukrajine
Med najodmevnejšimi v tej skupini borcev je zagotovo nekdanji voditelj in novinar TV Pink ter pripadnik specialne policije Radomir Počuča. S svojimi skoraj vsakodnevnimi objavami na družbenih omrežjih ni pustil nikakršnega dvoma, kaj je počel v Donjecku. Aprila lani je po poročanju srbskih medijev sprejel predlog tožilstva: leto in pol zapora pogojno na štiri leta.
Počuča je svojo ukrajinsko epizoda opravičil kot patriotsko dejanje in "pomoč ruskim bratom, ki so pomagali Srbiji pri sporu s Kosovom". Ruski prostovoljci so se na strani Srbov bojevali tudi v Bosni in Hercegovini v prvi polovici devetdesetih.
"Moralno poplačilo dolga"
"Pravoslavno slovansko bratstvo" je pogost razlog, ki ga za svoje dejanje ponujajo tudi drugi prostovoljci iz Srbije, Bosne in Hercegovine ter Črne gore v Donjecku. Eden od njih, Dejan Berić iz vojvodinske vasi Putinci, je še dodal, da sta ga v Donjeck kot "moralno poplačilo dolga" povabila dva Rusa, ki sta se pred tem borila kot prostovoljca na območju nekdanje Jugoslavije.
Srbskih prostovoljcev v Donjecku, Lugansku in drugih uporniških regijah Ukrajine ne preganjajo samo v njihovi domovini, temveč tudi v Ukrajini. Po mnenju kijevskih oblasti je na različnih uporniških delih Ukrajine še vedno skoraj 300 srbskih borcev, tako prostovoljcev kot plačancev.
Proti šestim srbskim plačancem, ki so domnevno vsi člani argentinske združbe plačancev Wagner, pa so ukrajinske oblasti sprožile pregon, a so jim ti nedosegljivi.
Po letu 2014, ko so se ti po dognanjih ukrajinskih obveščevalcev borili na strani proruskih upornikov v Ukrajini, so se omenjeni obtoženci naslednje leto odpravili na še eno vojno območje: v Sirijo.
Največjih najbrž ne bodo izročili
Opisani primeri, ki so končali na sodiščih držav v naši bližini, pa so le redki primeri, kjer so oblasti, ali ukrajinske ali ruske, tuje borce izročile svojim matičnim državam.
Prav plačanci, kot so tisti iz Wagnerja, so za tiste, ki so jih pridobili na svojo stran, veliko pomembnejši, ne nazadnje tudi zato, ker imajo praviloma več vojaških izkušenj in so tudi veliko bolj izurjeni.
Zato, ocenjujejo varnostni strokovnjaki, aretacije in izročitve najbolj krutih tujih borcev niso zelo verjetne, so sklenili v prispevku na spletnem mestu BalaknInsight.com.
2