Sobota, 6. 11. 2021, 14.46
3 leta, 1 mesec
Oblak namesto množice hišnih telefonskih central
E-pošta in glasovni pogovori ostajajo neomajno na vrhu pogostosti našega komuniciranja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,06
Pri poslovni komunikaciji je zelo pomembna povezanost s sistemi za upravljanje strank in vodenje poslovanja.
Kljub pandemiji, ki je močno povečala obseg videokonferenc tako v zasebnem kot tudi v poslovnem življenju, ostaja e-pošta prepričljivo najpogostejši način komuniciranja, sledijo pa glasovni pogovori.
Medtem ko so nam videokonference in preostale oblike videokomunikacij med pandemijo velikokrat pomagale ohraniti običajno zasebno in poslovno delovanje, se pri vrhu najpogostejših oblik komuniciranja ni spremenilo nič – daleč najpogosteje še vedno komuniciramo prek elektronske pošte, sledijo pa ji glasovne komunikacije.
Med pandemijo smo tudi s podjetji več na telefonu
V obdobju pandemije, ki je omejila neposredne stike, so se podjetja pri svojem poslovanju morala še bolj zanašati tudi na govorne komunikacije po telefonu.
Ob tem jim je zelo pomembno, da imajo med telefonskim pogovorom v realnem času na voljo vse pomembne podatke o sogovorniku, kar pri večjih podjetjih pomeni potrebo po integraciji s sistemi za vodenje poslovanja in upravljanje strank.
Srednja in vzhodna Evropa sta regiji z velikim potencialom rasti (poslovne) govorne komunikacije v oblaku, ocenjuje nemško podjetje, ki že posluje v 125 evropskih državah.
Po 15 evropskih državah zdaj tudi Slovenija
Ravno tu nemško podjetje NFON, ki te dni širi poslovanje v Slovenijo, vidi svojo veliko prednost. Podjetje je sicer prisotno že v 15 evropskih državah, imajo sedem podružnic in so med svoje uporabnike že vpisali okrog 50 tisoč evropskih podjetij, ki imajo približno enajstkrat toliko telefonskih priključkov.
Posamezniki družbe NFON ne poznamo v takšnem obsegu, ker svoje storitve ponuja podjetjem, trži pa jih prek krajevnih partnerjev. Tako bo tudi v Sloveniji, je napovedal vodja avstrijske podružnice NFON Gernot Hofstetter, ki je pristojen tudi za Slovenijo ter preostale države Srednje in Vzhodne Evrope.
"Vstopamo v Slovenijo in na Hrvaško ter krepimo svojo navzočnost na Poljskem," so predstavniki družbe NFON napovedali izbranim medijem iz teh držav na Dunaju.
"Prezgodaj ni dobro vstopiti"
Zdaj je pravi trenutek za širitev v države Srednje in Vzhodne Evrope, kajti ta regija kaže največji potencial za storitve oblačne poslovne telefonije, je ob napovedi širitve poslovanja družbe NFON v Slovenijo in Hrvaško ter okrepitev na Poljskem pojasnil Jan-Peter Koopmann, glavni tehnološki direktor družbe. "To je še mlad in nenasičen trg za oblačno telefonijo," je še povedal.
Zakaj ne prej, smo vprašali. "Če si prezgodaj na novem trgu, je to lahko predrago in preveč zahtevno. Precej večje naložbe so potrebne, učinek pa je veliko manjši, če trenutek ni pravi," so prepričani.
Moč in potencial evropskih malih in srednje velikih podjetij
Potencial vidijo v številnih predvsem malih in srednje velikih evropskih podjetjih, ki si želijo učinkovite poslovne komunikacije brez večjih naložb v komunikacijsko infrastrukturo ali zavez za njeno vzdrževanje. "V Evropi je 25 milijonov podjetij, 98 milijonov Evropejcev je zaposlenih v malih in srednjih podjetjih, v velikih podjetjih pa 49 milijonov," je povedal Koopmann.
Glavni tehnološki direktor družbe NFON Jan-Peter Koopmann: "Želimo, da bi stacionarni telefoni ponovno postali privlačni in 'seksi'."
Govorne storitve v oblaku prinašajo storitve telefonske centrale brez postavljanja fizične opreme, zato so, kot so prepričani, primerne predvsem za podjetja s številnimi poslovalnicami, kot so hotelske ali maloprodajne verige. "Tako lahko imajo učinkovito telefonijo in interno komunikacijo brez postavljanja in vzdrževanja hišne centrale na vsaki lokaciji," je pojasnil Koopmann.
"V Nemčiji hočejo mnogi še vedno imeti vse pri sebi"
Ob tem kot svojevrsten fenomen vidijo prav domačo Nemčijo. "V Nemčiji je veliko zadržanosti do oblačnih tehnologij, menda zaradi varnosti podatkov in dobrega občutka, da imajo infrastrukturo pri sebi," je pojasnil glavni tehnični direktor.
"Zanimivo, hkrati jih ne moti, da svojo e-pošto in druge osebne podatke razdajajo ponudnikom, kot sta Microsoft in Google."
Podpredsednik družbe NFON, zadolžen za izdelke, Stefan Valcz je na Dunaju napovedal vstop na trga Slovenije in Hrvaške.
"V Nemčiji ni resnega podjetja brez stacionarne telefonske številke"
V Nemčiji so stacionarne telefonske številke še vedno zelo cenjene. "Tam velja prepričanje, da imajo resna podjetja vedno (tudi) stacionarno telefonsko številko, medtem ko v Sloveniji in preostalih državah Srednje in Vzhode Evrope podjetja, zlasti manjša, pogosto poslujejo samo z mobilno številko," je pojasnil Koopmann.
"A tudi v teh državah želimo, da bi stacionarni telefoni ponovno postali privlačni in 'seksi'," je dodal.
"V Nemčiji so stacionarne telefonske številke še vedno zelo cenjene. "Tam velja prepričanje, da imajo resna podjetja vedno (tudi) stacionarno telefonsko številko."
Konkurenca na prvi pogled, v resnici pa priložnost
V podjetju NFON se ne bojijo uveljavljenih telekomunikacijskih operaterjev: "Zanje smo lahko priložnost in konkurenca, ker mi ne tržimo neposredno, temveč prek partnerjev. Mi nadomeščamo komunikacijsko infrastrukturo, ne pa komunikacijskih povezav."
V Nemčiji, kjer imajo sedež, sodelujejo z več velikimi telekomunikacijskimi operaterji, nekateri večji med njimi že ponujajo NFON-ovo rešitev pod svojo blagovno znamko. Sicer pa tako tam kot pri nas kot svoje idealne ciljne uporabnike vidijo podjetja z do 500 zaposlenimi. "Znamo se prilagoditi potrebam tudi za podjetja z dvema zaposlenima, a najraje vidimo podjetja z več kot 20 zaposlenimi," je še povedal.
Plačilo po dejanski porabi
Njihova rešitev Cloudya (ki se, seveda, prebere kot Klavdija) predvideva več modulov, zlasti pa so ponosni na module, ki so združljivi s približno šestdesetimi obstoječimi platformami za upravljanje strank (CRM) ali poslovno upravljanje (ERP).
Uporabnik glede na svoje potrebe vklaplja (ali izklaplja) module, ki jih potrebuje, plačilo pa je izključno po porabi, brez naložb v opremo ali fiksnih zagonskih stroškov, ki si jih majhna in nastajajoča podjetja pogosto ne morejo privoščiti.
