Torek, 5. 9. 2017, 4.00
10 mesecev, 2 tedna
E-oskrba: telekomunikacije za zagotavljanje varnega bivanja in življenja
"Avto zavarujemo kasko brez pomisleka, nase in na svoje starše pa mislimo bolj malo!"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,98
Izkušnja uporabnika e-oskrbe je, da sistem zagotavlja dodatno varnost ne le varovancem, temveč tudi tistim, ki zanje skrbijo. Številne prednosti bi morale prepoznati tudi država in lokalne skupnosti, je prepričan naš sogovornik.
"Zelo sem zadovoljen, da sva se z ženo, ki ima zaradi spleta različnih bolezni omejeno gibanje, odločila za uporabo sistema e-oskrbe," nam je povedal Črtomir Urbašek, predsednik Društva upokojencev Velenje in eden od uporabnikov sistema e-oskrbe, ki ga kot socialnovarstveno storitev z dovoljenjem ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ponuja Telekom Slovenije.
Sistem uporabljata že dobra dva meseca in ne skriva, da bi mu bilo ljubše, če bi ga imel že prej. "Moram reči: sistem je odličen! V tem času je že pomagal pri enem od njenih padcev, žal pa ga še nisva imela, ko je ob padcu zlomila kolk. Ko nisem imel tega sistema, je žena po padcu potrebovala eno uro, da se je priplazila do telefona in poklicala pomoč, ko pa sem sistem imel, je že v petih minutah imela pomoč."
Črtomir Urbašek je prepričan, da je storitev e-oskrbe odlična in si želi, da bi jo s podporo in razumevanjem države in lokalnih skupnosti omogočili čim večjem krogu upravičencev. "če bomo pametni, bomo dolgoročno tako lahko prihranili vsi!"
V kopalnici mrgoli nevarnosti za gibalno omejene
Zakonca Urbašek sta se odločila za premijski paket, ki poleg osrednje enote za klic na pomoč predvideva tudi različne senzorje, ki ob neugodnem dogodku sprožijo preplah tudi brez posega samega varovanca.
"Imava nameščen senzor na vhodnih vratih, senzor gibanja oziroma padcev v kuhinji, spalnici, pravzaprav v vseh prostorih stanovanja. V kopalnici sta dva, eden spremlja predvsem kabino za prho, drug pa straniščno školjko, kjer pride do presenetljivo veliko padcev."
Urbašek opozarja, da so za starejše in vse tiste, ki so ne glede na svojo starost gibalno omejeni, neprilagojene kabine za prhanje lahko izredno nevarne. "Za njih so velika težava predvsem visoki robovi kabin. Predstavljamo si: vse je mokro, greš po pameti ven, prva noga gre naprej, druga ne, telo gre po inerciji naprej – in to je dober dan, padec!"
Klic v sili je vzpostavljen!
Hladilnik razkriva naše navade
Sistem senzorjev ujame številne tvegane okoliščine, kot so predolgo ležanje, padec, predolgo negibanje in neodpiranje vhodnih in hladilniških vrat.
Hladilnik? "Da, hladilniška vrata so, podobno kot kuhinjski pult, zelo pomemben položaj v stanovanju. Vsak normalen človek gre vsaj trikrat dnevno do hladilnika. Povedali so mi, da se sistem e-oskrbe tri tedne uči mojih navad. Če običajno grem petkrat na dan do hladilnika, potem pa en dan ne grem in nisem javil odsotnosti, je to nenavadno stanje. Asistenčni center pokliče uporabnika in če se ne javi, odsotnosti pa ni sporočil, sproži reševanje. Sicer pa je izpuščanje rednih obrokov lahko tudi namig na demenco."
Ravno zato je pomembno, dodaja Urbašek, pravočasno javiti vsako odsotnost in tudi nemudoma naznaniti vrnitev.
Storitev je mogoče nadgraditi tudi s senzorjem dima.
Z enim gumbom do pomoči
Srce sistema e-oskrbe je osrednja enota, ki je vključena tudi v osnovni paket e-oskrbe. Prek nje, natančneje z velikim gumbom na njej, se neodvisno od gibanja ali (morebitnih) senzorjev sproži klicna enota in se vzpostavi stik z asistenčnim centrom. Varovanec lahko javi, kaj se dogaja, če se ne javi, je to tako ali tako alarm prve stopnje.
Pri Urbaškovih sistem v primeru izrednega dogodka najprej obvesti gospoda Črta, če je nedosegljiv, njunega sina, če pa se tudi on ne bi oglasil, pa asistenčni center, sicer pa zaporedje obveščanja vsak uporabnik določi po svojih potrebah, željah in možnostih.
Gibanje okrog hladilnika, še bolj pa spremembe tega ritma, lahko hitro nakažejo na neugodne dogodke ali celo na začetek demence.
Ko sta vsak centimeter in vsaka sekunda predolga
Ko se pripeti nesreča, ima razdalja povsem druge razsežnosti. "Ko enkrat padeš, pa je telefon samo tri ali štiri metre stran, se moraš nekako do njega priplaziti, če uspeš."
Pri reševanju in oskrbi po poškodbi ali nenadnem poslabšanju stanja je pomemben vsak trenutek. "Če ni senzorskih zaznav, lahko mine hudo veliko časa, preden te kdo najde. Če senzor zazna, da si predolgo na tleh, zazna neugodno stanje in začne javljati."
Fido in Muri ne bosta motila
Kaj pa, če ima varovanec hišnega ljubljenčka, ali bo to motilo zaznave gibanja? "Zadeva je preprosta, mi smo veliko večji kot hišni ljubljenčki, zato pri postavitvi lahko poskrbijo, da sistem zaznava naše gibanje, njihovega pa ne."
Sistem e-oskrbe doseže največje učinke v povezavi s senzorji, ki samodejno sprožijo verigo obveščanja in ukrepanja ob neugodnem dogodku. V vsakem primeru je osrednja enota srce sistema e-oskrbe.
Tehnologija je le en člen verige
Čeprav je videti, da je tehnologija opravila velik del svoje domače naloge pri zagotavljanju učinkovite e-oskrbe, ostaja odprtih kar nekaj vprašanj glede zagotavljanja učinkovitega ukrepanja. Kako izboljšati reševanje – ali kar konkretno: kako pride reševalec v stanovanje, če je varovanec nepremičen?
"V stanovanje lahko 'vdirajo' gasilci ob spremstvu policije – reševalci ne bi smeli udirati," opozarja Urbašek. "Sistem e-oskrbe sporoči neugodno situacijo in potrebo po posegu, a ko pride reševalec pred vrata, kaj narediti?"
Možnosti so tri. "Lahko vržejo vrata s tečaja, kar zakonsko ni pravilno, a se reši človeka. Druga varianta je poklicati gasilce in policijo. Tretja varianta je elektronska ključavnica: prek klicnega centra se da odpreti na daljavo. Ko so reševalci pri meni, obvestijo klicni center, ti bodo vrata na daljavo odprli, po uspešnem posegu bodo vrata na daljavo tudi zaprli."
Senzorje gibanja je pri postavitvi mogoče nastaviti tako, da gibanje hišnih ljubljenčkov ne bi peljalo do napačnih sklepov.
Uskladiti tehnološki, zakonski in operativni del
Pomisleki ostajajo tudi v primerih, ko imajo ljudje na vratih po tri ali štiri različne ključavnice, ko imajo protivlomna vrata. "Vse to je še treba domisliti, uskladiti tehnološki, zakonski in operativni del."
A je Urbašek prepričan, da je že zdaj z obstoječim sistemom za varnost njegove žene poskrbljeno 80 odstotkov, za njega, ki pomoč nudi, pa kar 95-odstotno. "Zdaj sem hitro obveščen o morebitnem neugodnem dogodku in lahko nemudoma ukrepam. Če žena pade in ne more do telefona, brez tega sistema lahko tudi umre. Zdaj, ko ta sistem imam, in ko vem, da bo poleg mene obveščen tudi sin, po potrebi tudi asistenčni center, lahko bolj pomirjeno grem od doma za dan ali dva, tudi službeno."
Opcijska ovratnica z gumbom, ki ima enako funkcijo kot gumb osrednje enote. Prav pride predvsem, ko se izredni dogodek zgodi v nekem oddaljenem prostoru stanovanja oziroma ko ni nameščenih senzorjev, ki bi samodejno zaznali neugoden dogodek.
Kavica brez mleka in smetane na dan za premijsko storitev
Premijski sistem z vsemi senzorji dnevno stane kot kavica brez mleka in smetane, a je to za marsikateri upokojenski proračun lahko izziv. "Vemo, kako je to. Ko kot uporabnik in zagovornik elektronske oskrbe ljudem razlagam, se takoj pojavi vprašanje cene."
Ravno zato je Urbašek dejaven pri županih in obeh ministricah, to je za zdravje in delo, da bi v Sloveniji potencialnim uporabnikom država in lokalna skupnost nekaj prispevali za zagotavljanje te storitve. "Ne me narobe razumeti, ne zagovarjam, da bi imeli ponudniki čim več, temveč da bi bilo čim več ljudi varnih," je jasen in odločen Urbašek.
Odzivi so različni, nam je zaupal. "V Velenju, kapo dol županu, se je strinjal, da bi prispeval in da bi čim več ljudi imelo to storitev."
Gumba, ki lahko vsak reši življenje.
Korist ne le za varovance
Urbašek je prepričan, da takšna storitev prinaša dolgoročne koristi za družbo: "Upam si trditi, da bi bilo ministrstvo za delo lahko s tem bolj mirno, ker bi bili tudi aktivno zaposleni bolj mirni z varnejšimi starši na domu, ministrstvo za zdravje pa zato, ker bodo resne poškodbe prej zaznane in tako hitreje in ceneje obravnavane. Če bomo pametni, bomo s tem na koncu vsi prihranili."
Če je to tako, zakaj ni več posluha? Kaj manjka v enačbi, smo vprašali. "Logika v glavah. Prednosti bi morale ugotoviti tudi zavarovalnice, s tem bodo tudi odškodnine nižje. Lahko bi zavarovalnice ponudile take police, kjer bi odobrili popuste za tiste, ki imajo sistem e-oskrbe, saj bodo tudi tveganja manjša. Moramo tudi pri sebi razčistiti: ali je ta denar vreden, da bomo imeli starše na varnem. Avto kasko zavarujemo, nase in na svoje starše pa mislimo bolj malo."
