Ali se bo računalništvo v oblaku preselilo na morsko dno?

Po nekaterih znanstvenih ocenah podatkovna skladišča predstavljajo kar tri odstotke vse svetovne porabe električne energije. Če že ne zaradi okoljske ozaveščenosti, pa gotovo zaradi finančnih bremen – velika tehnološka podjetja so prav gotovo zelo zainteresirana, da bi iznašla energijsko učinkovitejše načine za skladiščenje in obdelavo podatkov, tako lastnih kot od svojih uporabnikov.

Kaj bo povedala Leona po treh mesecih na dnu oceana? Pri Microsoftu so se v ta izziv poglobili – dobesedno. V okviru projekta Natick raziskujejo možnosti postavitve podvodnega podatkovnega središča. Prvega so postavili lani poleti v Tihem oceanu, približno en kilometer od kalifornijske obale. Tehtal je dobrih 17 ton, poimenovali pa so ga Leona Philpot po liku iz igre za Xbox. Deloval je približno tri mesece, zdaj pa v Microsoftovem središču v Redmondu preučujejo njegovo delovanje in upajo, da jim bo dal pomembna nova spoznanja. Zdaj že vedo, da je porabljal približno toliko energije kot 300 osebnih računalnikov in da je, kot pravijo v Redmondu, ustvarjal manj hrupa kot rak, ki je raziskoval dno oceana.

Obala je blizu ljudi, morja in oceani pa dobro hladijo Če je na prvi pogled ideja o podvodnem podatkovnem središču morda videti nenavadna, Microsoft ponuja vsaj dve utemeljitvi, zakaj je to izjemno vabljiv pristop. Prva je ta, da polovica svetovnega prebivalstva živi v pasu 200 kilometrov od obale, kar pomeni, da so fizične poti do uporabnikov lahko krajše. Druga pa je okoljski vidik: morje zagotavlja učinkovito hlajenje takšnih središč brez porabe električne energije – ali vsaj z bistveno manjšo porabo. Facebook je svoje veliko podatkovno središče zgradil blizu polarnega kroga Logika, ki stoji za takšnim razmišljanjem, je podobna tisti, ki upravitelje velikih podatkovnih središč prepriča v izbiro lokacij s hladnejšim podnebjem. Facebook je tako leta 2013 podatkovno središče, v katerem je na 340 tisoč kvadratnih metrih več deset tisoč strežnikov, odprl na Švedskem, in sicer v kraju Luleå, le nekaj deset kilometrov od severnega polarnega kroga.

Z uporabo energije iz obnovljivih virov do okolja še prijaznejši Leono sta obdajali jeklena zaščita in množica senzorjev, s katerimi so spremljali okoljske razmere v njeni bližini. Z uporabo bližnjih obnovljivih virov energije, na primer vetrnih elektrarn, bi lahko še dodatno zmanjšali energijsko porabo – tako kot omenjeno švedsko podatkovno središče v celoti poganja električna energija iz bližnjih obnovljivih vodnih virov.