Združene države Amerike naj bi bilo zaradi pogostejših opažanj ruskih podmornic v bližini oceanskih optičnih internetnih kablov strah, da se Rusija pripravlja na morebitno ohromitev svetovnega spleta.
Izvidniki ameriške vojske naj bi podmornice ruske mornarice opazili v bližini glavnih oceanskih internetnih kablov pod gladino Arktičnega oceana, severovzhodne Azije in celo v bližini vzhodne obale ZDA, poroča New York Times.
Ruske podmornice so aktivne kot med hladno vojno
Čeprav ni dokazov, da bi se Rusi optičnih kablov, prek katerih poteka precejšen delež svetovnega internetnega prometa, sploh dotikali, pa naj bi ZDA skrbelo, da Rusija išče načine za poškodovanje kablov na večjih globinah, kjer jih je težje vzdrževati in popravljati. To bi Rusija lahko storila v primeru morebitnega oboroženega spopada in s tem ohromila komunikacijske kanale ZDA.
V Washingtonu po pisanju Timesa ugibajo tudi, da podmornice morda stikajo za kabli, ki jih za šifrirano komunikacijo uporablja ameriška vojska.
"Raven aktivnosti ruskih podmornic na določenih lokacijah je primerljiva s tisto, ki smo jo videli med hladno vojno," je za New York Times povedal eden od evropskih diplomatov v ZDA.
Kubanska podmorniška kriza?
Ameriški sumi, da ima Rusija nekaj za bregom, naj bi se po poročanju New York Timesa začeli pojavljati prejšnji mesec, ko je ruska raziskovalna ladja Jantar na poti proti Kubi obplula vzhodno obalo ZDA. Jantar s sabo namreč vozi dve globokomorski plovili, ki ju je mogoče opremiti z orodjem za ščipanje oceanskih internetnih kablov, menijo v Pentagonu. Eden pomembnejših se v morje spušča iz zaliva Guantanamo na Kubi, kjer imajo ZDA vojaško oporišče.
Vse, kar je digitalno, je pravzaprav odvisno od kablov, ki ležijo na dnu oceanov
Po nekaterih ocenah naj bi prek kablov, ki se razprostirajo čez Atlantik, Tihi ocean in druga svetovna morja, steklo kar 99 odstotkov celotnega internetnega prometa. Večjih mednarodnih incidentov, povezanih s prekinitvijo dostopa do spleta zaradi poškodovanja kablov, do zdaj sicer še ni bilo, saj je omrežje zasnovano tako, da je promet v primeru odpovedi enega kabla preusmerjen na drugega. Morda najodmevnejši primer se je zgodil leta 2008 na Bližnjem vzhodu, ko je zaradi domnevne sabotaže kablov brez interneta ostalo 60 milijonov uporabnikov v Indiji in 12 milijonov v Pakistanu.
Večjih čezoceanskih internetnih kablov iz optičnih vlaken, ki tvorijo tako imenovano hrbtenjačo interneta, je nekaj manj kot 300. Zasnovani so tako, da se bodo lahko vse večjim potrebam uporabnikov po prenosu podatkov prilagajali še prihodnjih 25 let, nato pa jih bo treba postopoma nadgraditi z zmogljivejšimi.
3
