Četrtek, 5. 3. 2015, 15.00
2 leti
Zakaj beg Roberta Časarja ni kaznivo dejanje?
V Sloveniji imamo kar nekaj obsojencev, ki so namesto za zapahe odšli v tujino, med njimi je tudi nekdanji predsednik uprave Luke Koper Robert Časar. Zakaj beg ni kaznivo dejanje?
S pobegom obsojenca za represivne organe nastajajo stroški, ki jih krijemo vsi davkoplačevalci. Če bi pobeg pred nastopom kazenske sankcije uzakonili kot kaznivo dejanje, bi se morda število tistih, ki se skušajo izogniti prestajanju zaporne kazni, zmanjšalo.
Trenutno je na slovenskem seznamu iskanih oseb 196 ljudi. V tem letu so v Sloveniji prijeli in v tujino izročili 16 oseb, lani 85. Do 20. februarja je bilo v tujini prijetih pet slovenskih državljanov, lani 53.
Ker pa Roberta Časarja v Slovenijo še niso prepeljali – kot je znano, so ga iz Dominikanske republike izgnali v Pariz, kjer so ga namestili v prizivni zapor –, v upravi zaporov podatka, koliko bo stala privedba, še nimajo. Poleg tega, pojasnjujejo v upravi, je "odločba izdana na podlagi stroškovnika policije, ki je izvršila privedbo".
"Na prvi pogled to ni mogoče, saj bi dejansko izvajali dodatno nesorazmerno kaznovanje, poleg že prej izrečene kazni," je zapisala Mojca Hardi z ministrstva za pravosodje. Kazenski zakonik pozna kaznivo dejanje bega osebe, ki ji je vzeta prostost, sicer pa velja, da med kazniva dejanja spadajo tista človeška ravnanja, ki jih družba kot celota ali pa trenutni nosilci oblasti štejejo za pomembne ali hude kršitve veljavnih družbenih zapovedi ali prepovedi, svoj vidik opišejo na policiji.
Kot poudarja Menegalija, sta zato pri uvrstitvi novih kaznivih dejanj potrebna previdnost in premislek, da se iz množice negativnih človeških ravnanj kot kazniva določijo samo tista, ki so protipravna in hkrati dosegajo zadosti visoko stopnjo družbene nevarnosti.
Po zakonu so sicer mogoča kaznovanja za tiste ubežnike, ki med begom storijo nova kazniva dejanja, na primer zaradi uporabe sile ali grožnje pri pobegu iz zapora, tatvine …
"Časar je bil namreč takoj po izdani sodni odredbi za privedbo uvrščen v program tako imenovanega 'ciljnega iskanja oseb, ki je posebna metoda aktivnega iskanja z izvedbo vrste različnih ukrepov," pojasnjuje Menegalija.
Policija je torej ves čas iskanja delovala enako aktivno tako z zbiranjem informacij doma kot v tujini na podlagi mednarodnega policijskega sodelovanja. "O iskanju pobeglega obsojenca so bili obveščeni vsi policisti pri svojem vsakdanjem delu, izvajanju pooblastil in zbiranju informacij, pozvali pa smo tudi javnost, da nam pomaga z informacijami," dodajajo na policiji.
Kot je znano, so policisti ponudili tudi denarno nagrado v zameno za koristne informacije, a je niso izplačali.