Četrtek,
5. 3. 2015,
15.00

Osveženo pred

2 leti, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Robert Časar kaznivo dejanje Boštjan Šoba

Četrtek, 5. 3. 2015, 15.00

2 leti, 1 mesec

Zakaj beg Roberta Časarja ni kaznivo dejanje?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Če bi bil beg obsojenca kaznivo dejanje, bi šlo za dvojno kaznovanje, pravijo pristojni. Ubežnik je dolžan plačati le stroške privedbe, ki so v primeru Boštjana Šobe znašali 13 tisoč evrov.

V Sloveniji imamo kar nekaj obsojencev, ki so namesto za zapahe odšli v tujino, med njimi je tudi nekdanji predsednik uprave Luke Koper Robert Časar. Zakaj beg ni kaznivo dejanje?

S pobegom obsojenca za represivne organe nastajajo stroški, ki jih krijemo vsi davkoplačevalci. Če bi pobeg pred nastopom kazenske sankcije uzakonili kot kaznivo dejanje, bi se morda število tistih, ki se skušajo izogniti prestajanju zaporne kazni, zmanjšalo.

Trenutno je na slovenskem seznamu iskanih oseb 196 ljudi. V tem letu so v Sloveniji prijeli in v tujino izročili 16 oseb, lani 85. Do 20. februarja je bilo v tujini prijetih pet slovenskih državljanov, lani 53.

Pobegli obsojenec plača "le" stroške privedbe Zakon o izvajanju kazenskih sankcij v 22. členu sicer predvideva, da stroške privedbe na prestajanje zaporne kazni plača obsojenec, odločbo o plačilu stroškov pa izda upravnik zavoda.

Ker pa Roberta Časarja v Slovenijo še niso prepeljali – kot je znano, so ga iz Dominikanske republike izgnali v Pariz, kjer so ga namestili v prizivni zapor –, v upravi zaporov podatka, koliko bo stala privedba, še nimajo. Poleg tega, pojasnjujejo v upravi, je "odločba izdana na podlagi stroškovnika policije, ki je izvršila privedbo".

Dvojno kaznovanje? Gre za ustavnopravno vprašanje, zato bi bila potrebna ustavnopravna ocena, ali je to mogoče, na vprašanje, zakaj tega dejanja ni med kaznivimi dejanji, odgovarjajo na ministrstvu za pravosodje.

"Na prvi pogled to ni mogoče, saj bi dejansko izvajali dodatno nesorazmerno kaznovanje, poleg že prej izrečene kazni," je zapisala Mojca Hardi z ministrstva za pravosodje. Kazenski zakonik pozna kaznivo dejanje bega osebe, ki ji je vzeta prostost, sicer pa velja, da med kazniva dejanja spadajo tista človeška ravnanja, ki jih družba kot celota ali pa trenutni nosilci oblasti štejejo za pomembne ali hude kršitve veljavnih družbenih zapovedi ali prepovedi, svoj vidik opišejo na policiji.

Kaznovanje le za kazniva dejanja, storjena med begom "Kazenski zakonik določa, da je kaznivo dejanje človekovo protipravno ravnanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot določa kot kaznivo dejanje," je zapisal Drago Menegalija, predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete.

Kot poudarja Menegalija, sta zato pri uvrstitvi novih kaznivih dejanj potrebna previdnost in premislek, da se iz množice negativnih človeških ravnanj kot kazniva določijo samo tista, ki so protipravna in hkrati dosegajo zadosti visoko stopnjo družbene nevarnosti.

Po zakonu so sicer mogoča kaznovanja za tiste ubežnike, ki med begom storijo nova kazniva dejanja, na primer zaradi uporabe sile ali grožnje pri pobegu iz zapora, tatvine …

Časar je bil v programu "ciljnega iskanja" Koliko natančno so stale enoletne aktivnosti policije pri iskanju Roberta Časarja, ni mogoče izračunati, pravi Menegalija, saj stroškov postopka ne vodijo. Policija je v primeru iskanega Časarja od razpisa sodne odredbe za njegovo privedbo pa do njegove aretacije v Dominikanski republiki delovala proaktivno.

"Časar je bil namreč takoj po izdani sodni odredbi za privedbo uvrščen v program tako imenovanega 'ciljnega iskanja oseb, ki je posebna metoda aktivnega iskanja z izvedbo vrste različnih ukrepov," pojasnjuje Menegalija.

O iskanju Časarja obveščeni vsi policisti in tudi javnost Policija ima v tem programu trenutno 14 oseb, pri čemer gre za storilce hudih kaznivih dejanj oziroma kaznivih dejanj s hujšimi, odmevnimi posledicami, ki so v Sloveniji storili ta dejanja ali pa jih v tujini (EU) vodijo v istovrstnem programu tuji varnostni organi, sumijo pa, da se skrivajo v naši državi.

Policija je torej ves čas iskanja delovala enako aktivno tako z zbiranjem informacij doma kot v tujini na podlagi mednarodnega policijskega sodelovanja. "O iskanju pobeglega obsojenca so bili obveščeni vsi policisti pri svojem vsakdanjem delu, izvajanju pooblastil in zbiranju informacij, pozvali pa smo tudi javnost, da nam pomaga z informacijami," dodajajo na policiji.

Kot je znano, so policisti ponudili tudi denarno nagrado v zameno za koristne informacije, a je niso izplačali.