SiolNET. Novice Črna kronika
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Vrhovni sodniki o pritožbah v zadevi Istrabenz tudi po letu dni brez odločitve

1

termometer

Pred več kot dvema meseca so vrhovni sodniki na prostost izpustili Kristjana Sušinskega, Igorju Bavčarju pa zadržali začetek prestajanja zaporne kazni. Zakaj, še vedno ni znano.

Položaj, v katerem je trenutno Kristijan Sušinski, ki so mu vrhovni sodniki med obravnavno njegove zahteve za varstvo zakonitosti prekinili triletno zaporno kazen zaradi obsodbe v zadevi Istrabenz, je zanj najmanj neugoden, pravi njegova zagovornica Varja Holec.

Nekdanjega Istrabenzovega svetovalca Sušinskega so vrhovni sodniki iz zapora izpustili pred več kot dvema mesecema, ko so izdali tudi sklep, da se zadrži začetek izvajanja zaporne kazni za nekdanjega prvega moža Istrabenza Igorja Bavčarja, ki je bil v istem procesu obsojen na sedem leta zapora.

Oprostilna sodba, vrnitev v zapor ali ponovljeno sojenje? Dva od akterjev afere Istrabenz, nekdanji predsednik uprave Maksime Holdinga Nastja Sušinski, ki je bil obsojen na tri leta in devet mesecev zapora, in nekdanji prvi mož Pivovarne Laško Boško Šrot, ki je bil obsojen na pet let in deset mesecev zapora, za zdaj ostajata za tesno zaprtimi vrati našega največjega zapora.

"Vrhovno sodišče ga lahko oprosti, odredi ponovljeno sojenje ali pa ga vrne v zapor. Ta negotovost za stranko ni dobra, saj si ne more urediti življenja, poiskati službe," dodaja Holčeva, ki opozarja na pravico do sojenja v razumnem roku, ki je del pravice do poštenega sojenja.

Nad tem, da vrhovni sodniki skoraj po letu dni od vložitve zahteve za varstvo v zadevi Istrabenz še niso sprejeli odločitve, se iz zapora na Dobu jezi tudi Boško Šrot.

Boško Šrot iz zapora: Cefranje sodbe ni logično Pozareport je namreč objavil pismo, v katerem je dosedanjo odločitev vrhovnega sodišča, da dva akterja izpusti, dva pa zadrži, označil za absurdno.

"Vsi štirje smo bili obsojeni z eno obsodbo, zato tako cefranje sodbe nikakor ni logično. Še posebej ne, ker je spustilo obsojenca, ki bi naj domnevno prejel protipravno premoženjsko korist in glavnega obsojenca Igorja Bavčarja, ki je tudi prejel najvišjo kazen. Prav tako je ves konstrukt kaznih dejanj temeljil na Igorju Bavčarju, ki je bil v tem montiranem procesu glavna tarča in ki bi naj mene napeljeval h kaznivemu dejanju, kar pomeni, da potem tudi ni razlogov za moje kaznivo dejanje. O razlogih za tako odločanje oziroma neodločanje vrhovnega sodišča lahko samo ugibamo," je zapisal Šrot.

Vrhovno sodišče: Odločamo o vseh zahtevkih strank hkrati Medtem na vrhovnem sodišču odgovarjajo, da časovne dinamike odločanja o zahtevi za varstvo zakonitosti v tem trenutku ne morejo napovedati.

Poleg tega vrhovni sodniki pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti niso vezani na noben rok, so nam pa pojasnili, "da gre za eno kazensko zadevo, zato se o zahtevkih vseh strank odloča naenkrat".

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin