V zameno za milejšo kazen priznali krivdo

Na vrhovnem tožilstvu ugotavljajo, da se je ta inštitut, ki daje kakovosten procesni okvir tako za pogajanja kot za pripravo na glavno obravnavo, izjemno dobro uveljavil.

V dobrem letu, od maja lani do maja letos, so tako izjavo o krivdi za kazniva dejanja podale 1.203 osebe. Po izjavah predsednikov sodišč se namreč kar 50 odstotkov vseh kazenskih postopkov konča že na predobravnalnem naroku, kar izrazito skrajšuje kazenske postopke, pozna pa se tudi ekonomski učinek, saj so kazenski postopki zelo dragi.

Obdolženi in njihovi zagovorniki so ugotovili, da popust, ki ga dosežejo v zgodnji fazi postopka, ni samo popust pri izrečeni sankciji, temveč se v sporazumu o priznanju krivde obdolženec in tožilec pogodita tudi o načinu prestajanja zaporne kazni. Vedno več je namreč primerov, ko izrekajo alternativne oblike kazni zapora, kot sta hišni in vikend zapor, ali delo v splošno korist.

In kdo so najbolj znani skesanci, ki so v zameno za milejšo kazen krivdo priznali oziroma so se s tožilstvom pogodili?

Dari Južna družbeno koristen Eden od bolj znanih je Dari Južna, ki mora zaradi oškodovanja novomeškega gradbenega podjetja CGP opraviti 1.260 ur dela v splošno korist, poleg tega je tožilec Boštjan Jeglič iztržil najvišjo denarno kazen v zgodovini, saj mora Južna državi nakazati vrtoglavih 1,3 milijona evrov. A še preden je bil tožilec pripravljen sesti za pogajalsko mizo, je moral Južna v dobrodelne namene nakazati 187 tisoč evrov, seveda pa mora CGP vrniti tudi 4,5 milijona evrov, za kolikor je podjetje oškodoval.

Sodišče je za kriva danes spoznalo tudi predsednika uprave CGP Marjana Pezdirca in člana uprave za ekonomske zadeve tega podjetja Martina Štubljarja, medtem ko Rajka Siročiča, nekdanjega prvega moža Darsa, ki je na ta položaj prišel iz uprave CGP novembra 2005, čaka sodni postopek, saj krivde ni priznal. Pezdirc in Štubljar bosta morala opraviti 720 ur dela v splošno korist in plačati vsak po 100 tisoč evrov stranske denarne kazni.

Slovenski Madoff priznal 140 goljufij Čeprav je v preteklosti očitke zanikal, je Nello Marconi, lastnik ugasle družbe Remius, priznal krivdo za 140 dejanj poslovne goljufije in pranje denarja ter sklenil dogovor s tožilstvom. Izrekli so mu enotno kazen 12 let enotne zaporne kazni in stransko denarno kazen 360 tisoč evrov, plačati jo mora v treh mesecih. Pri tem je posamična kazen za nadaljevano kaznivo dejanje poslovne goljufije deset let, za pranje denarja pa dve leti in pol zapora.

Slovenski Madoff, kot so Marconija poimenovali mediji, je bil leta 2011 že obsojen na osem let in pol zapora, ker je opeharil 14 ljudi, da so mu s posojilnimi pogodbami zaupali 727 tisoč evrov, saj je obljubljal visoke donose, za denarjem pa se je potem izgubila vsaka sled.

Nekdanjemu predsedniku uprave Uniorja Korošcu pogojna kazen Decembra je nekdanji predsednik uprave Uniorja Gorazd Korošec priznal, da je zlorabil položaj. S tožilstvom je podpisal sporazum o priznanju krivde in si tako zagotovil pogojno 16-mesečno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let.

Drugoobtoženi direktor podjetja Rhydcon iz Šmarja pri Jelšah Vinko Stiplovšek, ki mu tožilstvo očita enako kaznivo dejanje kot Korošcu, pa krivde ne priznava. Korošec naj bi poskrbel za to, da je Unior Rhydconu plačal 170 tisoč evrov, ker niso mogli več odplačevati posojila, ki so ga vzeli za nakup delnic Uniorja. S tem poslom je povezana tudi afera Vodušek.

Priznanje Gaberca presenetilo Voduška Predobravnalni narok zoper novinarja Vladimirja Voduška, ki naj bi izsiljeval zgoraj omenjena, pri čemer ga je policija ujela z roko v marmeladi, je bil razpisan že nekajkrat, a se zadeva še ni premaknila. Presenetilo ga je tudi priznanje soobdolženega Stanislava Gaberca, s čimer si je Gaberc prislužil pogojno kazen 14 mesecev zapora s preizkusno dobo treh let.

Stanku, ki je do smrti povozil dve 19-letnici na prehodu za pešce, osem let zapora Ljubljansko okrožno sodišče je avgusta 35-letnega Deana Stanka iz Ljubljane spoznalo za krivega povzročitve prometne nesreče, v kateri sta umrli dve 19-letni dekleti, in ga obsodilo na osem let zapora. Sodbo je sodišče izreklo na predobravnalnem naroku, saj se je Stanko pogodil s tožilstvom in priznal krivdo.

Stanko je pijan in brez vozniškega dovoljenja 6. maja zvečer na Slovenčevi cesti v Ljubljani na prehodu za pešce trčil v 19-letni peški iz Ljubljane in Izole, ti sta prav tedaj pravilno prečkali vozišče. Po močnem trčenju sta obležali na pločniku, voznik pa je s kraja nesreče pobegnil. Vozilo je parkiral na Vodovodni cesti in se nekaj minut po trčenju vrnil na kraj nesreče po odpadlo registrsko tablico. Pri tem so ga opazili občani in ga zadržali do prihoda policistov.

Za brutalni napad in posilstvo tri leta in pol zapora Tri leta in pol bo moral v zaporu odsedeti 29-letni Dejan Brodar, ki je sredi aprila v okolici ljubljanskega Gospodarskega razstavišča brutalno napadel in posilil 23-letno dekle.

Sodnica je Brodarju odmerila kazen, za kakršno se je pogodil s tožilstvom, in mu priznala tudi dve olajševalni okoliščini – ker je dejanje priznal sam in do zdaj še nikoli ni bil kaznovan.

Skesani varnostnik v vikend zapor Ljubljansko okrožno sodišče je na dve leti zapora obsodilo nekdanjega Sintalovega varnostnika Boruta Hriberška, ta pa bo za rešetkami le ob koncih tedna in prostih dneh, sicer pa bo lahko bival doma in hodil na delo.

Hriberšek je 6. aprila iz centralnega trezorja Sintala ukradel dober milijon evrov, pobegnil v tujino, nato pa se je po 12 dneh skrivanja sam predal organom pregona. Vrniti mora tudi 24 tisočakov, kolikor je zapravil od ukradenega denarja.

Muncu devet mesecev hišnega zapora Devet mesecev zaporne kazni, ki jo preživlja v hišnem zaporu, bo moral odslužiti tudi psiholog Matic Munc, ki je na slovenjgraškem sodišču priznal, da je pomagal pri skrivanju koroške deklice. Poleg tega tri leta ne bo smel opravljati svojega poklica. Njegova žena Jerneja je krivdo prav tako priznala, kazen leto dni zapora pa bo odslužila z družbenokoristnim delom. Krivde nista priznala dedek po očetovi strani in pa Natalija Markač, zato sojenje proti njima še traja.

Pogojna Ramiću in Salobirju Tik pred koncem sojenja sta krivdo priznala tudi Esad Ramić in Marjan Salobir in se pogodila za pogojno kazen. Soobdolžena sta bila skupaj s suspendiranim celjskim sodnikom Milkom Škobernetom, tega je sodišče zaradi jemanja podkupnine in zlorabe položaja nekaj dni pozneje obsodilo na pet let in pol zapora in plačilo 19.622 evrov kazni. Sodba še ni pravnomočna.

Đukiću in Snežiču tri leta zapora ob koncu tedna Nenad Đukić in Rok Snežić, znana mariborska poslovneža, ki jima je obtožnica očitala nadaljevano kaznivo dejanje goljufije, pranje denarja in davčno utajo, sta se prav tako pogodila s tožilstvom. V zameno za priznanje pa bosta triletno zaporno kazen za rešetkami odsedela le ob koncu tedna, med tednom pa bosta delala, saj morata vrniti tudi precej denarja.