Šrot o zahtevi Radenski za milijonsko nakazilo: Pritisk? Kakšen pritisk?

Hčerinske družbe Pivovarne Laško Bošku Šrotu in podjetju Atka-Prima (zastopa ga partnerica Anica Aužner Šrot) očitajo stomilijonsko oškodovanje s črpanjem denarja za financiranje prevzema pivovarske skupine med letoma 2007 do 2009 (nekaj denarja so Šrotove obvladujoče družbe kasneje sicer vrnile, a le majhen del). Pivovarna Union in Delo zahtevata skupno 60 milijonov evrov.

Na današnji obravnavi je bil zaslišan nekdanji direktor Radenske Tomaž Blagotinšek, ki je podjetje vodil od marca 2007 do februarja 2009, danes pa je zaposlen v Mercatorju. Povedal je, da mu je v času vodenja Radenske prokuristka podjetja Olga Smej posredovala zahtevo za večmilijonsko posojilo Infond Holdingu, ki naj bi bilo namenjeno reševanju njegovih finančnih težav. A kot je dejal, je že pred tem v medijih zasledil lastniško strukturo Pivovarne Laško, tako da je lahko sklepal drugačnem namenu posojil (torej za financiranje prevzema). Poleg tega mu je, kot je dejal, Smejeva pojasnila, da gre mogoče za možnost financiranje nakupa lastnih delnic, kar pa je kaznivo dejanje.

V januarju 2009 ga je, kot je Blagotinšek še povedal na obravnavi, med drugim poklical tudi Šrot osebno in ga pozval, naj se pogovori s Smejevo in naj se nakazilo izvrši. Ker sta s Smejevo ocenila, da gre za potencialno sporno dejanje, sta nakazilo zavrnila, pozneje pa oba odstopila s funkcij.

Pritisk, kakšen pritisk? Šrot je po koncu pričanju Blagotinška v povezavi z njegovimi navedbami o telefonskem pogovoru vprašal, ali mu je kdaj grozil. Blagotinšek je odgovoril nikalno.

Po obravnavi je na naše vprašanje, ali je s klicem izvajal pritisk na takratnega podrejenega, dejal: "Je za vas pritisk, če vas nekdo pokliče in vam naroči, da napišite članek?"

Dodajmo, da se je glavna obravnava v tej zadevi danes končala. Sodbo bo sodnica poslala po pošti. Kot je dejala, bo to storila predvidoma do konca decembra.

Dvojna merila Šrot, ki sicer na Dobu prestaja pet let in deset mesecev zaporne kazni v zadevi Istrabenz, je na sodišče danes prišel brez spremstva paznikov. Kot pravi, je od oktobra dalje na polodprtem oddelku. Dejal je, da je uprava zaporov ugotovila, da ni begosumen. S tem pa ima dostop do ugodnosti, kot so izhodi brez spremstva paznikov in tudi uporaba mobilnega telefona.

Spomnimo, da je Šrot sicer edini od četverice obtoženih v zadevi Istrabenz, ki mu je vrhovno sodišče v celoti zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti. Igorju Bavčarju in Kristjanu Sušinskemu so sodbo v celoti razveljavili, Nastji Sušinskemu pa delno (zadnji sicer ostaja v zaporu, kazen pa so mu znižali s treh let in devet mesecev na leto in deset mesecev).

Kakšen je njegov pogled na odločitev sodišča? "Gre za dvojna merila sodnikov. Pri dveh obsojencih so odločili tako, pri drugih dveh drugače," je dejal.

Vse do Starsbourga Šrotov odvetnik Blaž Kovačič Mlinar je sicer vložil ustavno pritožbo ter pobudo za oceno ustavnosti 244. člena kazenskega zakonika (ta govori o zlorabi položaja). "Zdi se nam nenavadno, da je lahko kaznivo dejanje to, da nekdo pridobi premoženjsko korist tretji osebi, kar sodišče očita Šrotu," nam je pojasnil odvetnik. Dodal je, da sta obe zadevi še v reševanju.

Šrot je danes dejal, da verjame, da bo uspel: "Če ne na ustavnem, pa na Evropskem sodišču za človekove pravice."

Medtem čaka še na odločitev višjega sodišča glede sodbe, s katero je bil 21. novembra lani za oškodovanje Pivovarne Laško nepravnomočno obsojen na še štiri leta in dva meseca zapora (izrekli so mu skupno kazen devet let in devet mesecev zapora).