Na okrožnem sodišču se je končala pravda med Republiko Slovenijo in Martinom Uhernikom, ki so ga leta 1977 po krivem obsodili umora.
Danes 74-letni Uhernik na Dobu sedem let in enajst dni ni sedel, ampak garal, stigma, da je morilec, pa se ga za hrbtom drži še danes. Odločitev sodišča glede višine odškodnine zaradi izpada dohodka bo znana po pošti, kmalu.
Svojo nedolžnost je dokazoval 30 let
Spomnimo, da se je življenje Uherniku in njegovi družini začelo sesuvati, ko so avgusta 1974 v nekem potoku pod Gorjanci našli truplo umorjenega 59-letnega Jakoba Luzarja. Policisti so hitro osumili takrat 37-letnega Uhernika in njegovo ženo Ano, ki naj bi bila s pokojnim v sporu zaradi nekaj centimetrov zemlje. Marca naslednje leto sta zakonca sedla na zatožno klop novomeškega sodišča, sodnik Janez Kramarič pa ju je zaradi pomanjkanja dokazov oprostil. Vendar je višje sodišče sodbo razveljavilo in odredilo novo sojenje pred drugim senatom, ki je julija 1977 Uhernika obsodil na osem let zapora, njegovo ženo pa na dve leti, ker naj bi mu pomagala pri umoru. Naslednje leto je Ano višje sodišče oprostilo, Martinu pa so kazen podaljšali na deset let.
Rehabilitiran je bil šele leta 2007, ko je v obnovljenem postopku novomeško tožilstvo odstopilo od pregona, tega trenutka pa njegova žena ni dočakala, saj je umrla že leta 1991. Takrat se mu je osebno opravičil tudi pravosodni minister Lovro Šturm. Izkazalo se je, da je bil Uhernik obsojen le na podlagi vaških govoric in strokovnega dela preiskovalcev, ki so nujno potrebovali grešnega kozla, da ne bi še četrti umor na vasi ostal nerazrešen.
Del odškodnine mu je država že izplačala
S pomočjo odvetnika Jožeta Hribernika je Uhernik leta 2008 dobil okoli 300 tisoč evrov odškodnine za krivično sodbo in duševne bolečine, država pa mu še vedno dolguje odškodnino za vsa leta, ko zaradi kazni ni mogel hoditi v službo. Na račun premoženjske škode zahteva 191 tisoč evrov in 297 evrov mesečne rente, s tega naslova pa je za čas, ko je bil v zaporu, že dobil 52 tisoč evrov, kolikor je izračunala izvedenka finančne stroke Mateja Gubanec, da bi zaslužil, zaposlen v Sloveniji oziroma Jugoslaviji. Uhernik se je že leta 1968 zaposlil v Nemčiji, kjer je delal do aretacije, zato bi bila njegova plača, pa tudi pokojnina, danes večja, če mu ne bi represivni organi uničili življenja.
Iz zapora je prišel popolnoma uničen
Po prihodu iz zapora decembra 1983 nekaj časa ni dobil službe, saj so mu delodajalci vztrajno obračali hrbet kot obsojenemu morilcu, dokler se ni leta julija 1986 fizično in psihično uničen invalidsko upokojil. Po dopolnjenem mnenju Gubančeve bi v Nemčiji Uhernik od aretacije avgusta 1974 do upokojitve zaslužil 107 tisoč evrov. Kakšna bo višina odškodnine države, ki jo zastopa državna pravobranilka Polonca Dobrajc, naj bi Uhernik izvedel čez približno mesec dni, sodišče pa bo moralo pri odločitvi upoštevati tudi mnenje izvedenca medicinske stroke Marjana Bilbana, ki je med drugim ugotovil, da je Uhernik iz zapora prišel popolnoma uničen, odtujen in nezmožen zaposlitve za poln delovni čas. Poleg duševnih bolečin in vsakodnevne stigme si je v zaporu s težaškim delom, ki ga je opravljal nadvse stahanovsko, da bi dobil prost izhod in družini prislužil kak dinar, popolnoma uničil tudi hrbtenico, s katero je imel težave, še preden je moral za rešetke.
Odškodnino za dolgoletno trpljenje zahtevata tudi zdaj že odrasla Uhernikova sin in hči, ki sta bila takrat stara osem in dvanajst let. Odločitev, ali sta upravičena do skupno 291 tisoč evrov, pa je v rokah ustavnega sodišča.