Četrtek, 27. 2. 2014, 16.49
8 let, 8 mesecev
Priča: Reberc je v Madridu potrošil več kot veleposlaništvo v Bruslju
Povod za tožbo je bil izredni nadzor upokojenega diplomata Petra Toša februarja 2009, ko je Reberc še bil na položaju veleposlanika v Madridu. Po tistem, ko so v javnost prišle govorice, da z denarjem davkoplačevalcev ravna prekomerno razsipno, je takratni zunanji minister Samuel Žbogar v Madrid poslal nadzornika.
Reberc se v tožbi pritožuje, da je Peter Toš presegel svoja pooblastila, ko ni pregledal le prostorov veleposlaništva, temveč tudi njegovo rezidenco, torej prostor, kjer je Reberc živel s svojo družino.
Toševo početje naj bi tako pomenilo kršitev nedotakljivosti stanovanja, kršitev pravic do njegovega osebnega dostojanstva in varnosti ter pravic do zasebnosti in osebnostnih pravic. S Toševim pregledom madridske rezidence se je končala tudi Reberčeva diplomatska kariera, v kateri je kot veleposlanik deloval od leta 2007 pa vse do odpoklica leta 2010.
O izredni odpovedi delovnega razmerja, ki ga je doletela 4. oktobra 2010, se je medtem izreklo tudi ljubljansko delovno in socialno sodišče, ki je presodilo, da je bila odpoved zakonita in utemeljena.
"Gre za nenormalno število predmetov, še zapakiranih, ki niso bili potrebni za delo v diplomaciji. Ti nakupi niso bili le neracionalni, presunilo nas je, kaj vse smo našli, čeprav smo vedeli, saj je mesečno pošiljal račune," je navajala priča.
"Ker država 100-odstotno financira vse stroške veleposlanika, ima pravico, da pogleda vse," je povedala priča, ki je dodala, da je bila poraba sredstev v Madridu "unikatna". "V Madridu, kjer sta bila dva diplomata, se je porabilo več denarja kot na največjem veleposlaništvu v Bruslju, kjer je 64 diplomatov," je pojasnil Vrhunec.
"Pri Rebercu sem se prvič srečala z nakupi orodja, kar je bolj spominjalo na kakšno delavnico kot na veleposlaništvo. Trdil je, da je vse te stvari nabavil zato, ker je bilo ceneje, če je sam popravil in uredil nekatere zadeve, kot če bi naročil lokalne delavce," je povedala priča.
"Za mojo in Reberčevo plačo po tistem, ko sem odplačala najemnine za veleposlaništvo, moje stanovanje, rezidenco, lokalno delovno silo, denarja ni bilo več. MZZ je naknadno odobrila denar, izpiski od bančnih kartic pa so leteli v nebo," je bila jasna tudi vrsto let diplomatka Aleksandra Stanič Petrovič, ki je na veleposlaništvu v Madridu skrbela za finance.
"Reberc mi je govoril o teh pritiskih, pa da je njegova žena po nadzoru jokala. Tudi sam se bil prizadet zaradi tega, saj takšnega nadzora do takrat ni bilo," je povedal Vovk.
Nekdaj veleposlanik, zdaj pa vodja sektorja za diplomacijo na MZZ Janez Šumrada je izvirni greh našel v članku Petra Toša v Delu 2008, kjer "je omenjal veleposlanike Janševe vlade kot nesposobne in neprimerne za delo v diplomatski službi".
Po njegovem je nenavadno, da je Žbogar za glavnega nadzornika imenoval Toša, ki je bil že upokojen. Kot je pojasnil, Rebercu o pritiskih verjame, "saj sem jih doživljal tudi jaz", poleg tega naj bi bila sredstva za reprezentanco, ki so jih dali Rebercu, "smešno nizka", prosil naj bi tudi kadrovsko okrepitev.
Odločitev sodnice bo izšla pisno v enem mesecu.