Četrtek,
27. 2. 2014,
16.49

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Peter Reberc

Četrtek, 27. 2. 2014, 16.49

8 let, 7 mesecev

Priča: Reberc je v Madridu potrošil več kot veleposlaništvo v Bruslju

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Na pravdnem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča se je končala pravda, s katero zaradi nedotakljivosti stanovanja Peter Reberc od države terja 76 tisoč evrov odškodnine.

Povod za tožbo je bil izredni nadzor upokojenega diplomata Petra Toša februarja 2009, ko je Reberc še bil na položaju veleposlanika v Madridu. Po tistem, ko so v javnost prišle govorice, da z denarjem davkoplačevalcev ravna prekomerno razsipno, je takratni zunanji minister Samuel Žbogar v Madrid poslal nadzornika.

Reberc se v tožbi pritožuje, da je Peter Toš presegel svoja pooblastila, ko ni pregledal le prostorov veleposlaništva, temveč tudi njegovo rezidenco, torej prostor, kjer je Reberc živel s svojo družino.

Toševo početje naj bi tako pomenilo kršitev nedotakljivosti stanovanja, kršitev pravic do njegovega osebnega dostojanstva in varnosti ter pravic do zasebnosti in osebnostnih pravic. S Toševim pregledom madridske rezidence se je končala tudi Reberčeva diplomatska kariera, v kateri je kot veleposlanik deloval od leta 2007 pa vse do odpoklica leta 2010.

O izredni odpovedi delovnega razmerja, ki ga je doletela 4. oktobra 2010, se je medtem izreklo tudi ljubljansko delovno in socialno sodišče, ki je presodilo, da je bila odpoved zakonita in utemeljena.

Ker država plačuje, ima pravico do nadzora Priča Miha Vrhunec, glavni diplomatski nadzornik na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ), je pojasnil, da nadzorov v času, ko je še on delal kot veleposlanik, ni bilo, nadzor v Madridu pa je bil eden redkih. Odkar je aprila 2009 prevzel to funkcijo, so opravili 34 nadzorov. Pojasnil je, da je sam z ekipo sodelavcev opravil drugi nadzor nad veleposlaništvom v Madridu avgusta 2010.

"Gre za nenormalno število predmetov, še zapakiranih, ki niso bili potrebni za delo v diplomaciji. Ti nakupi niso bili le neracionalni, presunilo nas je, kaj vse smo našli, čeprav smo vedeli, saj je mesečno pošiljal račune," je navajala priča.

"Ker država 100-odstotno financira vse stroške veleposlanika, ima pravico, da pogleda vse," je povedala priča, ki je dodala, da je bila poraba sredstev v Madridu "unikatna". "V Madridu, kjer sta bila dva diplomata, se je porabilo več denarja kot na največjem veleposlaništvu v Bruslju, kjer je 64 diplomatov," je pojasnil Vrhunec.

Priča: Nakupi bolj primerni za delavnico kot za veleposlaništvo Atašejka v Bruslju Branka Kučinič, ki je bila kot finančna referentka prisotna na obeh nadzorih, je pojasnila, da morajo veleposlaništva za vsak nakup, ki je višji od tisoč evrov, zbrati najmanj tri ponudbe in izbrati najugodnejše oziroma je bilo potrebno predhodno soglasje finančne službe MZZ.

"Pri Rebercu sem se prvič srečala z nakupi orodja, kar je bolj spominjalo na kakšno delavnico kot na veleposlaništvo. Trdil je, da je vse te stvari nabavil zato, ker je bilo ceneje, če je sam popravil in uredil nekatere zadeve, kot če bi naročil lokalne delavce," je povedala priča.

"Za mojo in Reberčevo plačo po tistem, ko sem odplačala najemnine za veleposlaništvo, moje stanovanje, rezidenco, lokalno delovno silo, denarja ni bilo več. MZZ je naknadno odobrila denar, izpiski od bančnih kartic pa so leteli v nebo," je bila jasna tudi vrsto let diplomatka Aleksandra Stanič Petrovič, ki je na veleposlaništvu v Madridu skrbela za finance.

Reberc: Šlo je za politično gonjo na partijski način Veleposlanik v Zagrebu Vojko Vovk je zatrdil, da sam ne bi dovolil nobenega nadzora v svoji spalnici, da bi mu nekdo premetava spodnje perilo. Reberc je sicer v svoji tožbi zatrjeval še, da je bil nadzor posledica političnega pritiska, da je to razumel kot resno politično gonjo proti njemu na partijski oziroma udbovski način.

"Reberc mi je govoril o teh pritiskih, pa da je njegova žena po nadzoru jokala. Tudi sam se bil prizadet zaradi tega, saj takšnega nadzora do takrat ni bilo," je povedal Vovk.

Nekdaj veleposlanik, zdaj pa vodja sektorja za diplomacijo na MZZ Janez Šumrada je izvirni greh našel v članku Petra Toša v Delu 2008, kjer "je omenjal veleposlanike Janševe vlade kot nesposobne in neprimerne za delo v diplomatski službi".

Po njegovem je nenavadno, da je Žbogar za glavnega nadzornika imenoval Toša, ki je bil že upokojen. Kot je pojasnil, Rebercu o pritiskih verjame, "saj sem jih doživljal tudi jaz", poleg tega naj bi bila sredstva za reprezentanco, ki so jih dali Rebercu, "smešno nizka", prosil naj bi tudi kadrovsko okrepitev.

Odločitev sodnice bo izšla pisno v enem mesecu.