Posojilo Simoni Dimic: NLB-jeve trojice na sodišče ni bilo

Za Mirana Vičiča in Mateja Narata velja, da krivde ne priznavata. Za Draška Veselinoviča, ki se je pred narokom opravičil, pa je ta preklican in bo opravljen februarja.

Obtoženim tožilec Luka Moljk očita, da so leta 2009 takratni vodji kabineta predsednika vlade Boruta Pahorja Simoni Dimic odobrili dve posojili pod ugodnejšimi pogoji.

Dimičeva je za obnovo hiše v Murglah dobila 350 tisoč evrov za dobo 30 let po obrestni meri šestmesečni EURIBOR plus 1,6 odstotne točke pribitka. Njena plača je znašala 4.402 evra bruto na mesec, torej je bila višina posojila visoka. Še 350 tisoč evrov posojila je dobil njen oče, takrat star več kot 70 let.

Zdolšek: Narat naknadno vključen v preiskavo

Kriminalisti so ovadbo podali avgusta 2012, eden od dveh Naratovih odvetnikov Stojan Zdolšek - drugi zagovornik nekdanjega bančnika je Matej Podlipnik - pa je v današnji izjavi med drugim razkril, da v ovadbi Narata še ni bilo. Tožilstvo ga je kasneje vključilo v preiskavo, ker je bil podpisnik sklepov o posojilih.

Na prostor za pričanje Naratova tajnica in šef Abanke? Zdolšek in Podlipnik ter odvetnik Vičiča Mitja Jelenič Novak so danes sodišču predlagali priče, ki naj jih zasliši v postopku.

Naratova odvetnika tako predlagata zaslišanje nekdanje bančnikove tajnice Nataše Lenart, ki naj bi pojasnila, da je Narat podpisoval veliko sklepov (te so običajno podpisovali trije člani uprave, za največje posle pa tudi cela uprava). V obdobju danega posojila naj bi se Narat pripravljal na izdajo evro obveznice, bil naj bi v časovni stiski in naj se ne bi ukvarjal z drugimi zadevami. Kot zadnji podpisnik sklepa naj bi zato podpisal vse sklepe.

Zdolšek med drugim predlaga tudi zaslišanje Jožeta Leniča, šefa Abanke, ki naj bi osvetlil takratno stanje na bančnem trgu. Močna konkurenca naj bi banke silila v nižanje obrestnih mer. Obramba je pridobila še izvedensko mnenje Romane Fišer, nekdanje bančnice, ki naj bi pokazalo, da pogoji, pod katerimi je banka odobrila posojilo Dimičevi in njenemu očetu, niso odstopali od pogojev za druga posojila.

Odvetnik Vičiča Jelenič Novak pa predlaga zaslišanje Pavla Martinuča, ki je takrat vodil mrežo za poslovanje s fizičnimi osebami. Tožilec Moljk je mnenja, da Martinuč lahko pojasni splošne postopke odobravanja posojil, v tem primeru pa gre, tako tožilec, za sum kaznivega dejanja in ne običajen posel.

Dilema za Medjo in tožilca Moljka Postopek v zadevi Dimic je sicer leta stal na tožilstvu. Ena od glavnih dilem je bila, ali je bila NLB pri posojilu oškodovana. Banka se vse do danes ni opredelila kot oškodovana. Odločitev uprave Janka Medje glede oškodovanja naj bi oteževalo dejstvo, da sta Dimičeva in njen oče posojilo redno odplačevala.

Odgovor na to vprašanje pa je bil pomemben za tožilca: če ne bi bilo premoženjske koristi, bi lahko obtoženim očital kaznivo dejanje, za katerega po zakonodaji, ki je veljala v času danega posojila, grozi kazen do leto dni zapora (danes je najvišja mogoča kazen dve leti zapora). Če bi bila premoženjska korist, pa je najvišja mogoča kazen pet (če je višina škode do 50 tisoč evrov) ali celo osem let zapora.

Da bi podkrepilo navedbe v obtožnici je tožilstvo lani pridobilo mnenje sodne izvedenke Jožice Capuder, ki je potrdilo oškodovanje, in vložilo obtožnico zoper bančno trojico.